"Santorio je bil gotovo eden največjih raziskovalcev na področju, v tistem času poimenovanem statična medicina, rojen na današnjih slovenskih tleh," so pojasnili v Znanstveno-raziskovalnem središču (ZRS) Koper.

Rodil se je leta 1561 v Kopru, od koder se je najprej preselil v Benetke, nato pa je študiral in več časa deloval v Padovi. Umrl je leta 1636 v Benetkah. Njegovo pionirsko delo na področju preučevanja energijskega ravnovesja je pomembno izhodišče tudi za veliko mlajšo znanost o gibanju človeka, kineziologijo, so dodali v ZRS Koper.

Kot so poudarili, razstave, kakršna je tokratna v Kopru, še ni bilo. Po njihovi oceni je zelo pomembna za mesto, ki letos praznuje 1500-letnico, in za medicinsko znanost nasploh. Na ogled bo do 10. maja.

V ZRS Koper so že pred leti po Santoriu poimenovali priznanje za najboljše študente programa aplikativne kineziologije. Inštitut za kineziološke raziskave ZRS Koper sicer letos obeležuje 20 let proučevanja odzivov človeškega organizma na različne situacije in okoljske posebnosti. Sodelujejo s številnimi ustanovami po svetu, med drugim tudi z univerzo v Padovi, s katero si delijo povezanost s Santoriom Santoriom, so pojasnili.

Santorio je med drugim povezan z izumom termometra. "Termometer, ali bolje termoskop, je izumil Galielo, ko je konec steklene cevi potopil v vino, drugi konec cevi pa je človek prijel, da jo je segrel s telesno temperaturo," so opisali. Galileo je bil prvi, ki je uporabil princip razteznosti alkohola v vinu, Santorio pa je to dve leti kasneje, leta 1612, nadgradil. Drugi konec steklene cevi je oblikoval v kroglo, s katero so lahko izmerili telesno temperaturo v ustih. Poleg tega je rešil težavo vpliva nadmorske višine na instrument in mu narisal mersko skalo.

"Težko govorimo o izumiteljih v tistih časih, saj ni bilo nikakršnega patentnega urada, prej za prvo omembo naprave. S stališča principa merjenja je bil tako prvi Galileo, s stališča uporabnosti termoskopa za klinično rabo pa Santorio," so pojasnili v ZRS Koper.

Znamenita je tudi znanstvenikova tehtnica. Z njo je redno beležil razlike v svoji telesni masi in opravil znanstvene raziskave o tem. Med drugim je ugotovil, da z urinom in blatom izloči 3/8 zaužite hrane. Na premični tehtnici je poleg tega zdravil paciente in z meritvami osnoval svoje najpomembnejše delo De Statica Medicina. Njegova tiskana dela, ki jih med drugim zajema razstava, sta sicer prispevala domoznanski oddelek knjižnice Srečka Vilharja in Pokrajinski muzej v Kopru.

Letos so Santoriu v okviru obeleževanja njegovega rojstnega dne konec marca posvetili dvorano v koprskem centru humanističnih znanosti. Ob tem so na ZRS Koper odprli nove prostore laboratorija Ikarus. Laboratorij podpira raziskovalno dejavnost inštituta za kineziološke raziskave in mediteranski center zdravja, ki prenaša znanje na končne uporabnike, kot so pacienti in športniki.

V začetku aprila pa so v ZRS skupaj z raziskovalci iz Padove predstavili Santorievo knjigo Medicina Statica in modele njegovih izumov ter šolarjem pojasnili pomen njegovega dela za današnje razumevanje zdravja.