Kot so navedli na ministrstvu, še vedno potekajo razprave z deležniki glede podatkov, financiranja in izvedbenega načrta ukrepov za izboljšanje ločenega zbiranja odpadnih plastenk, pločevink in ostale embalaže. Osnova za razprave so sklepi, sprejeti na junijskem posvetu o kavcijskem sistemu.

"Največja razhajanja so v tem, da deležniki, ki trenutno upravljajo masni tok odpadkov, menijo, da bomo cilje 90-odstotnega ločenega zbiranja odpadnih plastenk in pločevink pijač zlahka dosegli. Preostali menijo, da brez kavcijskega sistema to ne bo mogoče," so pojasnili.

Ministrstvo si je namreč kot cilj zastavilo, da bo delež ločenega zbiranja odpadnih plastenk v Sloveniji leta 2029 znašal 90 odstotkov.

Okoljski minister Bojan Kumer je na omenjenem junijskem posvetu napovedal, da bodo vsebinska razhajanja deležnikov skušali zmanjšati v poletnih mesecih, nato pa bodo sprejeli dokončno odločitev. Spomnil je, da je uvedba kavcijskega sistema tudi ena od zavez iz koalicijske pogodbe.

K uvedbi kavcijskega sistema so na posvetu med drugim pozvali v Združenju industrije pijač, ki deluje pod okriljem Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. V Zbornici komunalnega gospodarstva Slovenije so medtem ocenili, da lahko Slovenija okoljske cilje do leta 2030 doseže z nadgradnjo obstoječega sistema ob partnerstvu s pristojnim ministrstvom in industrijo pijač.

Po oceni Združenja industrije pijač bi od morebitnega sprejema zakonodaje, ki bi dala podlago uvedbi kavcijskega sistema, do tega, da bi sistem zaživel tudi v praksi, potrebovali od 18 mesecev do dveh let. Po idealnem scenariju bi se to lahko zgodilo do začetka leta 2027.