Študije so pokazale, da je urejeno spanje povezano z boljšo kakovostjo življenja v vseh starostnih obdobjih. Za kakovostno spanje so pomembni zadostna dolžina neprekinjenega in dovolj globokega spanja. Tisti, ki redno in dobro spijo, so bolje razpoloženi, imajo boljšo psihomotorično uspešnost in akademske dosežke.

Lanskoletna raziskava Nacionalnega inštitutu za javno zdravje (NIJZ) je pokazala, da na priporočila za odrasle (od 7 do 9 ur spanja dnevno) v Sloveniji dovolj dolgo spi le 33 odstotkov moških in 37 odstotkov žensk med 18. in 74. letom starosti. V zadnji raziskavi iz leta 2018 so ugotovili, da le nekaj več kot petina (22,1 odstotka) mladostnikov med šolskim tednom spi skladno s priporočili 9 ur ali več na noč. Epidemija covida-19, ob kateri so zlasti mladostniki ob šolanju na daljavo čezmerno izpostavljeni svetlobi računalniških zaslonov ter ob tem preživijo tudi več časa v zaprtih prostorih in so manj telesno dejavni, prinaša dodatna tveganja za to kronično neprespano populacijo, poudarjajo na NIJZ.

Ameriški somnologi iz klinike Mayo poročajo o močno povečanem pojavu kronične nespečnosti v splošni populaciji - "korona-somniji". Na Kitajskem se je v lanskem letu zvišala kronična nespečnost v splošni populaciji iz 14,6 odstotka na 20 odstotkov, v Italiji in Grčiji celo na 40 odstotkov, so navedli v Centru za motnje spanja. Zaradi globalne krize, povečanega stresa, se je močno povečala tudi anksioznost, kar še poveča nespečnost. Študije so tudi pokazale povezavo med motenim spanjem in prizadetostjo covidnih bolnikov. Bolniki z nespečnostjo namreč razvijejo slabši imunski odgovor na okužbo in imajo hujši potek bolezni.

Zato je v času pandemije zelo pomembno, da spimo dobro in skrbimo za urejenost našega spanja. Dobro spanje nas ščiti pred okužbami, omogoča blažji potek bolezni in izboljša imunski odgovor na cepivo ter nas dolgoročno ščiti pred okužbo.