Damjan Belič

Belič kot edini resni pomislek glede odločitve, sprejete tik pred božično-novoletnimi prazniki, prepoznava trenutek, v katerem je bila sprejeta. Prišla je namreč pred volitvami, v razgretem ozračju pritiskov javnega sektorja na vlado glede dviga plač. "S tem pomislekom se lahko strinjam, a to je političen argument," je zatrdil in pristavil, da nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) ukrepa na podlagi strokovnih argumentov.

Prav tako se je ob tem vprašal, kdaj sploh je primeren čas za dvig plač vodstva v ustanovi, kot je SDH. "Za svojo odločitvijo stojim in v primeru vnovičnega odločanja bi se odločil enako," je povedal.

Bo pa skladno z sklepom vlade, ki je v četrtek od njega terjala pojasnilo glede povišanja plač predsednici in članici uprave SDH, poročilo pripravil do roka, ki se izteče v torek. Razpravo o njegovem odgovoru tako pričakuje na naslednji seji vlade.

Mu vlada ne zaupa?

Belič v vladnem sklepu sicer ne vidi nezaupnice njemu ali nadzornemu svetu kot celoti. V sklepu besede nezaupnica ni, niti ga tako sam ne tolmači, je navedel. Je pa to po njegovih besedah v vsakem primeru legitimna zahteva vlade.

Ob tem je podčrtal, da sta plači predsednice uprave Lidie Glavine in članice Nade Drobne Popovič tudi po občutnem dvigu še vedno za približno četrtino nižji od zgornje dovoljene meje po t. i. Lahovnikovem zakonu, ki omejuje plače v državnih in občinskih podjetjih, pa čeprav se ta za SDH ne uporablja, saj zakon o SDH dovoljuje plačni paket, ki presega te omejitve.

Ob tem je pojasnil, da se holding primerja s podobnimi mednarodnimi ustanovami in Slovenija potrebuje privlačne plačne pogoje, če želi dobiti dobre upravljalce državnega premoženja. Ob tem je ocenil, da so rezultati SDH glede donosnosti kapitala primerljivi z ostalimi podobnimi ustanovami po Evropi.

Odločitev sprejel po temeljitem premisleku

Na koncu je Belič pojasnil še, da je odločitev nadzorni svet sprejel po temeljitem premisleku in po primerjavi s plačami vodilnih v finančnih ustanovah v državi, tudi v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), kjer je plačno politiko za izvršne in neizvršne direktorje določila vlada sama in za katero Lahovnikov zakon prav tako ne velja. Ob tem je ocenil, da SDH upravlja z bistveno več premoženja kot DUTB.

Cilj je bil tako, da se plače v upravi SDH prilagodijo plačam v upravnem odboru DUTB, je sklenil.

Glavni izvršni direktor DUTB Imre Balogh je tako v 2016 npr. zaslužil 196.000 evrov bruto plače, donedavna izvršna direktorja Koršič in Škrubej pa 129.000 oz. 148.000 evrov. Glavini in Drobne Popovičevi pa so osnovno bruto mesečno plačo nadzorniki SDH dvignili za okoli 40 odstotkov na skoraj 15.500 oz. nekaj manj kot 14.000 evrov bruto.