V današnjem spletnem pogovoru, ki ga je STA pripravila skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), so predstavili prvo nacionalno kampanjo proti stigmatizaciji duševnega zdravja v Sloveniji, ki poteka pod geslom Nisi okej? Povej naprej.

Kot je povedala vodja kampanje Nuša Crnkovič z NIJZ, je namen zmanjšati stigmo duševnega zdravja in spodbuditi k iskanju pomoči, tako formalne kot neformalne, kot so prijatelji in družina. S kampanjo naslavljajo predvsem študente in mlajše odrasle, saj so zadnje raziskave pokazale, da je ravno ta skupina poročala o najvišjih stopnjah duševnih stisk.

Poleg tega je stigmatizacija duševnega zdravja, ki z leti sicer upada, v Sloveniji še vedno visoka. Crnkovičeva je pojasnila, da je stigma sestavljena iz stereotipov in predsodkov, negativnih notranjih občutij in diskriminacije. "Oseba je depresivna in zato lena, to me iritira, zato z njo ne bom šel na kavo," je navedla kot primer stigmatizacije.

Ta se po besedah strokovne sodelavke kampanja Vesne Švab vidno poveča v času krize. Spomnila je na starejše ljudi, ki so bili v času epidemije odmaknjenih od družbe, kar je vodilo do porasta kognitivnih težav v tej skupini. "Pri otrocih in mladostnikih so se pogosteje izrazile anksiozne motnje, za katere se je izkazalo, da so relativno prehodne. Val visoke tesnobnosti pri mladih se umirja," ugotavlja Švabova. Ob tem opaža, da se pri odraslih v zadnjem času povečuje zaskrbljenost, kako bomo živeli naprej ne samo zaradi zdravstvene krize, ampak tudi zaradi vojn in ostalega dogajanja v svetu.

Okrevanje ob duševnih težavah je vračanje v vsakdanje življenje, ki je po besedah Švabove subjektiven proces, na katerega vplivajo številni dejavniki. O svojih izkušnjah, iskanju pomoči in poti okrevanja so danes spregovorili trije ambasadorji kampanje Brigita Langerholc Žager, Lara Florjančič in Jože Petek. Poudarili pomen podpore bližnjih in odprtega pogovora o težavah, pa tudi, da si je za okrevanje treba vzeti čas.

"Ljudje smo socialna bitja, potrebujemo bližino, kar se je še posebej pokazalo med epidemijo, saj so se mnogi znašli v stiski zaradi osamljenosti," je Crnkovičeva pojasnila, zakaj je tako pomembna pomoč drugih. Kot bližnji, pri katerih osebe v stiski poiščejo pomoč, pa po njenih besedah ne smemo pozabiti na konstruktiven odziv. "Ko nam kdo zaupa svojo stisko, ga ne prekinjamo, ne podajamo vrednostnih sodb, ne zmanjšujemo občutkov osebe. Naša odgovornost je, da vprašamo, kako mu lahko pomagamo," je svetovala.

"Včasih so stiske tako močne, da potrebujemo strokovno pomoč, a to ne pomeni, da smo šibki," je še poudarila vodja kampanje. Švabova pa je ob tem opomnila, da smo kot družba in država dolžni vzpostavljati kakovostno in dostopno mrežo služb, ki bodo ljudem pri roki in ki bodo odgovorile na njihove potrebe. "Ljudje z duševnimi motnjami so enako potrebni pomoči kot ostali bolniki," je poudarila. Po njeni oceni strokovne pomoči predvsem za otroke in mladostnike v Sloveniji sicer ni zadosti.

BONUS VIDEO: Je slovenski turizem dovolj inovativen?