Predlagani načrti uprave glede investicij in prevzemov ter posledično potrebne dodatne zadolžitve za obdobje 2020-2022 so močno presegali opredelitve strategije za obdobje 2018-2022, izračuni glede neto dolga pa so bili napačni. Nadzorni svet je upravo na to večkrat opozoril, a uprava opozoril ni upoštevala, je povedal Berger.

"Uprava je klub opozorilom nadzornega sveta k vsaki verziji gradiva predložila napačne projekcije zadolžitve, nepojasnjene investicije in napačne izračune neto dolga," je dejal Berger.

Uprava je predvidela okoli 900 milijonov evrov zadolžitve (400 milijonov evrov več od predvidne v strategiji), od tega bi 150 milijonov evrov predstavljala izdaja podrejenega dolga. Nadzorniki so ugotovili, da zadolžitev s podrejenim dolgom, če bi bili izračuni pravilni, ne bi bila potrebna. Dodatno so nadzorniki ocenili, da predvideno povečanje poslovanja kot posledica investicij in prevzemov ni bilo tolikšno, da bi opravičevalo načrtovano zvišanje dolga.

Za sklenitev sporazuma o predčasnem prenehanju mandata so se odločili, ker bi morebitni dolgotrajni sodni postopki in nepredvidljiva sodna praksa vplivali na ugled družbe, ki bi lahko utrpela škodo. Po njegovih zagotovilih je nadzorni svet o sporazumnem odhodu odločil soglasno. "Nadzorni svet je odreagiral strokovno, neodvisno, pošteno in brez vplivov oz. pritiskov ter na podlagi gradiv in izključno v dobro družbe," je zatrdil Berger.Nekdanja uprava Petrola pa je na današnji skupščini zavrnila navedbe nadzornikov.

"Nekdanja uprava z zaposlenimi in zunanjimi strokovnjaki trdi, da to ni res," je dejal nekdanji prvi mož Petrola Tomaž Berločnik. Ta je skupaj z nekdanjima članoma Rokom Vodnikom in Igorjem Stebernakom zapustil upravo Petrola, ker so razumeli nadzorni svet, da je to treba "izključno zaradi razhajanj glede nadaljnje strategije družbe". "Zato se nam je predlog o sporazumnem odhodu zel smiseln," je povedal Berločnik.