"Ko že misliš, da pekel na Zemlji na more biti hujši, se zgodi," pravi Beasley.

Ukrajina in Rusija kot evropski žitnici izvozita četrtino svetovne pridelave pšenice in polovico sončničnih izdelkov, kot so semena in olje. Ukrajina proda po vsem svetu tudi veliko koruze. Analitiki opozarjajo, da bi vojna lahko podvojila svetovne cene pšenice.

Podnebne spremembe, koronakriza in zdaj še vojna v Ukrajini

Po navedbah Beasleya se je število ljudi, ki se soočajo z lakoto po vsem svetu že povečalo z 80 na 270 milijonov v zadnjih štirih letih pred vojno v Ukrajini. K temu so prispevale podnebne spremembe in koronakriza. "Polovica žita v Libanonu prihaja iz Ukrajine. Jemen, Sirija, Tunizija – in še bi lahko našteval – so odvisni od Ukrajine," pravi Beasley.

Pred svetovno krizo s hrano opozarja tudi norveška kemična družba Yara International, ki je velika proizvajalka gnojil in je prisotna v več kot 60 državah. Prepričani so, da bo premalo gnojenja močno prizadelo pridelek.

Oskrbovalne poti iz Ukrajine so ustavljene

Ukrajinska pravnica in strokovnjakinja za mednarodno trgovinsko arbitražo Ivanna Dorichenko pravi, da so nekateri njihovi kmetje že zapustili svoja polja in odšli v boj proti ruski invaziji. "Možje, ki morajo sicer delati na zemlji, jo zdaj branijo. Če je ne bodo branili, kasneje ne bo več kaj delati. Vi pa trenutno nimate niti ene osebe, ki bi poskušala na kakršenkoli način pomagati," je bila ostra Dorichenkova.

Ob tem dodaja, da so ustavljene oskrbovalne poti, ki se običajno uporabljajo za izvoz kmetijskih pridelkov. Ukrajina je po ruskem napadu začasno prekinila vse komercialne prevoze iz svojih pristanišč.