Pravnika Mira Cerarja je Pahor o tem, ali bi bil pripravljen kandidirati za varuha, povprašal potem, ko je po posvetu s poslanskimi skupinami postalo jasno, da noben od uradno predlaganih kandidatov ne uživa zadostne, to je dvotretjinske podpore poslancev. A Cerar je v petek ponudbo zavrnil, saj je ocenil, da lahko k izboljšanju stanja na področju človekovih pravic v večji meri pripomore kot profesor in svetovalec za ustavna vprašanja pri DZ ter kot aktivni član civilne družbe.

Nussdorferjeva se je za to mesto že potegovala

Predsednik je ponudbo dal tudi vrhovni državni tožilki Vlasti Nussdorfer, kar je sama potrdila za POP TV, a ni želela dajati drugih izjav, dokler se Pahor ne odloči. Nussdorferjeva se je za mesto varuhinje človekovih pravic že potegovala ob zadnjem imenovanju, a ga je takrat dobila sedanja varuhinja Zdenka Čebašek Travnik.

Neuradno je bilo mogoče tudi slišati, da bi lahko Pahor v primeru, da noben od predlaganih kandidatov ne bo imel zadostne podpore, za varuhinjo ponovno predlagal Zdenko Čebašek-Travnik, a slednja je v petek za STA povedala, da do tistega trenutka povabila za kandidaturo še ni dobila. Zdajšnja varuhinja je sicer že pred časom napovedala, da bi se bila pripravljena pogovarjati o ponovni kandidaturi, če bi jo o tem povprašal predsednik republike.

Podporo Čebašek-Travnikovi so sicer s pismom predsedniku Pahorju izrazili v Zvezi Romov za Dolenjsko. Kot so sporočili danes, želijo, da nadaljuje svoje delo kot varuhinja človekovih pravic, pri čemer navajajo, da je v svojem mandatu dosegla pozitivne premike v reševanju romske tematike v Sloveniji.

V uradu predsednika republike pa ugibanj glede imen ne želijo komentirati. So pa za STA pojasnili, da bo v tednu, ki prihaja, predsednik Pahor imel verjetno neformalna posvetovanja s strankami. V torek in sredo se sicer mudi v Bruslju, kjer bo v okviru prvega obiska v tujini po prevzemu predsedniške funkcije obiskal evropske institucije.

Potrebnih je 60 glasov v DZ

Ker kandidata, ki bi imel zadostno podporo, tako očitno ni na vidiku, Pahorju za zdaj bolj ali manj ostaja dvoje: da poišče novega kandidata zunaj uradnih prijav in nato pri strankah preveri njihovo podporo, bodisi da predlaga kandidata, ki je v dosedanjih pogovorih s strankami dobil največ podpore in upa, da bo v DZ dobil potrebnih 60 glasov poslancev.

Natančnega roka, do kdaj mora predsednik republike v DZ poslati predlog za imenovanje varuha, zakon o varuhu človekovih pravic ne določa. Pravi le, da se mora postopek za izvolitev varuha začeti najpozneje šest mesecev pred potekom mandatne dobe prejšnjega varuha (zdajšnji varuhinji se mandat izteče 21. februarja); in da DZ o predlogu odloči v 45 dneh od dne predložitve predloga.

Iz virov blizu urada predsednika republike je sicer mogoče slišati, da naj bi Pahor kandidata predlagal do 10. januarja, s čimer bi DZ imel dovolj časa, da ga imenuje še pred iztekom mandata zdajšnji varuhinji.

Če se slednje do 21. februarja vendarle ne bi zgodilo, bo delo zdajšnje varuhinje prevzel njen namestnik. Tako namreč določa zakona. Kateri izmed štiri namestnikov, ki jih ima varuhinja, bo to, pa bo lahko Čebašek-Travnikova določila sama.

Če novi varuh ne bo imenovan do izteka mandata zdajšnje varuhinje, pa to ne bi bilo prvič. Podobno se je namreč zgodilo v prejšnjem mandatu varuha. Prvemu varuhu človekovih pravic Ivu Bizjaku je namreč šestletni mandat potekel 29. septembra 2000, a ker se poslanske skupine niso mogle poenotiti o kandidatu, DZ do takrat še ni imenoval novega varuha. Slednje je storil šele 21. februarja naslednje leto, ko je šele po tretjem krogu iskanja novega varuha na to mesto imenoval Matjaža Hanžka.

Več iz rubrike Politika:

Pusićeva: Umik tožb, ko bo sprejeta alternativna rešitev spora o LB

Kaj nas čaka v letu 2013?

Monti predstavil svojo sredinsko volilno koalicijo