Nesporno je, da je Maribor pridobil novo samozavest. V mestu je najmanj 3000 ljudi tudi v bodoče pripravljenih priti na ulice. Ne zaradi adrenalinskega šusa, ki ga sproži opazovanje nasilja, temveč zato, ker imajo dovolj, da iz njih brije norce osramočen mož, ki hoče še 14 dni pospravljati občinske omare.

Bo ljudstvo še protestiralo, če ne bo moglo več na križ pribijati lovca na divje prašiče, ki v svojem prostem času organizira združbo za implementacijo sistemske korupcije? Bo mogoče v Mariboru in v Sloveniji nastaviti cilj, v katerega bodo ljudje tudi v bodoče glasno usmerjali svojo ogorčenost?

Dejstvo je, da mariborska vžigalna svečka ne bo zadoščala, da bi se lokalni revolti spreobrnili v splošni odpor zoper skorumpirano politiko. Do petka bo morala Slovenija najti skupno sporočilo, zoper koga naj se pritožuje in zakaj. Če ne bo, je bolje, da ljudje ostanejo doma pred televizijo. Če parafraziramo pesem Gila Scott-Herona: prenosa revolucije ne bo na sporedu, sklene komentator.

Sorodne vsebine:

V Kranju še tretjič protest proti politični eliti in županu

Janša: Novega rebalansa letošnjega proračuna ne bo

Diplomant Franc Kangler kopiral od začetka do konca