V novi šempetrski urgenci so namreč nedavno ugotovili, da so bile napačno zvezane cevi za medicinske pline, tako da je namesto kisika pritekal smejalni plin, ki se uporablja za anestetik. To so ugotovili po tistem, ko je bolnik tam umrl po neuspešni reanimaciji. Odgovornosti za dogodek še ni prevzel nihče, niti izvajalci oz. podizvajalci, ki zdaj en na drugega kažejo s prstom, kdo je sploh priključil plin, kot tudi nadzornik, ki je bdel nad gradnjo urgentnega centra.

Vesel pa je danes na novinarsko vprašanje ob robu predaje poročila računskega sodišča za leto 2015 predsedniku DZ Milanu Brglezu opozoril, da ima naročnik, v tem primeru ministrstvo za zdravje, posebno vlogo pri javnih naročilih. Naročnik namreč razpisuje, naroča in pripravlja razpisno dokumentacijo v vseh podrobnostih.

Naročnik ne more biti povsem pasiven

Ker so bili kakšni ponudniki v preteklosti večkrat izločeni prav zaradi podrobnosti, čeprav je bila njegova ponudba cenejša, je odgovornost naročnika tako velika, da pred prevzemom objekta mora preveriti, ali je dobil vse tisto, kar je za svoj denar želel in nato tudi plačal, je navedel Vesel.

Sicer morajo svojo nalogo opraviti tudi v okviru tehničnega pregleda, a naročnik ne more biti povsem pasiven, meni predsednik računskega sodišča. V šempetrskem primeru "je šlo očitno za detajl, ki je bil usoden. Ampak pri teh javnih naročilih je treba biti zelo senzibilen in res preveriti, kaj smo dobili za svoj denar".

Opozoril je tudi, da se je gradnja urgentnih centrov po državi v določenem obdobju izrazito pospešila, pa je po njegovem mnenju "morda tudi to potegnilo za seboj nekaj tehničnih težav pri usklajevanju med izvajalci in naročnikom".