Najprej si poglejmo, koliko električnih vozil vozi po slovenskih cestah. Za leto 2023 je bilo na dan 31. decembra, glede na posamezne kategorije vozil, kot izhaja iz spodnje preglednice – evidence registriranih motornih vozil (MRLV), skupaj registriranih 19.208 električnih vozil. (Vir: MOPE)

Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) so nam na vprašanje, če v Sloveniji nameščanje polnilnic sledi rasti prodaje, odgovorili, da z uradnimi podatki o stanju javno dostopne polnilne infrastrukture za električna vozila (EV) v RS ne razpolagajo. "Nekateri od upravljavcev polnilne infrastrukture statične in dinamične podatke o polnilnih mestih že izmenjujejo z nacionalnim portalom Nacionalna točka dostopa (NAP), ne pa vsi, saj pravna obveza za posredovanje teh podatkov v veljavo stopi šele 13. aprila 2025. Do takrat pa razpolagamo le z oceno števila javno dostopih polnilnih mest za električna vozila," so pojasnili.

Na ministrstvu ocenjujejo, da imamo v Republiki Sloveniji približno 2.000 javno dostopnih polnilnih mest za električna vozila, od tega približno 85 odstotkov polnilnih mest običajne moči (maksimalna moč polnjenja 22 kW in manj) in 15 odstotkov polnilnih mest velike moči (maksimalna moč polnjenja več kot 22 kW). Upravljavci polnilnih mest sicer podatke o javno dostopnih polnilnih mestih za EV, ki jih upravljajo, uporabnikom EV zagotavljajo preko računalniških aplikacij, npr. aplikacije 'OneCharge', 'Gremonaelektriko', 'Moon-charge', idr.

Največjo mrežo polnilnic za električna vozila v Sloveniji ima Elektro Ljubljana v okviru sistema 'Gremo na elektriko', kjer so nam povedali, da je nameščanje polnilnic, bolj kot od povpraševanja po njih, odvisno od razpoložljivih parkirnih mest in bližine elektomrežja primerne moči. "Ker nimamo v lasti parkirišč, smo tu odvisni od njihovih lastnikov in upravljavcev. Pri omrežju pa so pogosto potrebna dodatna vlaganja, kar naredi lokacijo za nas nerentabilno. Sicer pa po podatkih ChargeUP Europe v Sloveniji po številu kot tudi moči javnih polnilnic na registriran električni avto prehitevamo mnoge evropske države, v tem pogledu najbolj razvite države, kot sta Nizozemska in Nemčija," so obrazložili.

Ker na ministrstvu ne razpolagajo z uradnimi podatki o stanju javno dostopne polnilne infrastrukture, podatka o pokritosti s polnilnicami na območju Obale in pa, če je teh glede na potrebe dovolj, nismo dobili. So nam pa povedali, da bo ministrstvo že letos preko javnih razpisov oziroma pozivov investitorjem zagotovili tako nacionalna kot evropska finančna sredstva, za vzpostavitev goste javno dostopne mreže polnilne infrastrukture za električna vozila, ki bo interoperabilna, razpoložljiva, uporabna, dostopna in preprosta za uporabo. "Prav tako so bila finančna sredstva nekaterim investitorjem v polnilno infrastrukturo za električna vozila na ozemlju RS, tako domačim kot tujim, že dodeljena v okviru EU programa Instrument za povezovanje Evrope (IPE). Že letos, še bolj pa v letu 2025 in kasneje, se bo dinamika na področju vzpostavljanja javno dostopne polnilne infrastrukture za EV zelo povečala," so povedali.

Na Elektru Ljubljana so nam povedali, da je na Obali v sistem 'Gremo na elektriko' trenutno vključenih 21 polnilnih mest. O tem, če je po njihovem mnenju na Obali teh dovolj, pa so nam povedali, da težko sodijo. "Kar se naših polnilnic na obali tiče, te niso med bolj zasedenimi v sistemu 'Gremo na elektriko'. Tam si sicer želimo postaviti več polnilnic, je pa iskanje lokacij in dogovarjanje zanje dolgotrajno," so pojasnili in dodali, da jih v bližnji prihodnosti želijo na tem območju vzpostaviti še 20, pogovori o tem pa so še v teku.

Na državni ravni obstaja kakšna strategija oz. načrt nameščanja polnilnic, ki bodo sledile rasti prodaje električnih avtomobilov v prihodnosti v Sloveniji?

Na ministrstvu so nam povedali, da so pripravili nov sistemski zakon za področje alternativnih goriv, tj. Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu, ki ga je Državni zbor sprejel 25. maja 2023. Ta zakon predstavlja nacionalni regulativni okvir na področju alternativnih goriv v prometu in določa pravila za načrtovanje nacionalnega okvira politike za razvoj infrastrukture za alternativna goriva v prometu.

Ministrstvo bo do leta 2026 v skladu z Uredbo 1804/2023/EU prenovilo nacionalni okvir politike (strategija, akcijski načrt) za doseganje ciljev evropske uredbe, pri čemer bo treba pripraviti tudi konkretne ukrepe za doseganje ciljev za infrastrukturo za alternativna goriva in jih poročati Evropski komisiji. "Poleg ciljev za doseganje pokritosti omrežja TEN-T (avtocestno omrežje) z javno dostopno polnilno infrastrukturo za hitro polnjenje bo pripravljen tudi nacionalni strateški načrt za počasno polnjenje in privatno polnilno infrastrukturo, ki bo zajemal celotno Slovenijo ter upošteval skladen lokalni in regionalni razvoj (sorazmerna porazdelitev polnilnih mest po državi). Število polnilnih mest se načrtuje glede na predvideno rast števila električnih vozil v voznem parku v prihodnjih letih," so obrazložili.

Ne glede na to, da prenovljen strateški načrt še ni pripravljen, bo ministrstvo z javnimi razpisi in pozivi spodbujalo razvoj polnilne infrastrukture za električna vozila: "Tako bo še letos predvidoma junija iz evropskih sredstev 'Načrta za okrevanje in odpornost' ter programa 'RePower EU' za javno dostopno polnilno infrastrukturo izven omrežja TEN-T na voljo okvirno 20 milijonov evrov. Prav tako je v juniju 2024 načrtovan tudi razpis za zasebno polnilno infrastrukturo v višini dva milijona evrov. Za dosego infrastrukturnih ciljev za električno polnilno infrastrukturo na avtocestnem omrežju je v drugi polovici leta 2024 predviden tudi javni razpis iz 'Sredstev sklada za podnebne spremembe' v okvirni višini 18 milijonov evrov za vzpostavitev polnilne infrastrukture za doseganje ciljev na omrežju TEN-T (avtocestno omrežje)."

Bolj konkretni so bili na Elektru Ljubljana, kjer so nam povedali, da je bilo po podatkih ACEA konec leta 2023 v EU okoli tri milijona električnih vozil in nekaj več kot 600.000 javnih polnilnic: "Če se več kot 80 odstotkov polnjenj opravi doma, je to povsem ustrezna številka. V Sloveniji je razmerje še boljše. Torej je izgovarjanje proizvajalcev na javno polnilno infrastrukturo nesmiselno. Slednji morajo razloge za počasen napredek elektrifikacije prometa poiskati predvsem pri sebi in cenah ter uporabnosti teh vozil."

Če bo povpraševanja dovolj in bo polnilna infrastruktura dobičkonosen posel, bo po mnenju Elektra Ljubljane tudi brez težav sledila številu vozil: "Bo pa vožnja glede na cene električne energije za gospodarstvo in strošek infrastrukture težko cenejša kot s klasičnimi vozili."