Plenković je danes v saboru povedal, da so od arbitražnega sodišča dobili "formalni signal", da "v nekemu trenutku" v četrtek prejmejo "fizično sodbo".

"Hrvaška vlada se je odločila, da tega ne bo storila, ker sodba za nas ni relevantna. O njeni vsebini se bomo seznanili, ko bo objavljena na spletu oziroma v neposrednem prenosu v četrtek popoldne," je povedal Plenković na koncu svoje današnje predstavitve sklepov vrha EU, ki je potekal prejšnji petek v Bruslju.

Odločitev arbitražnega sodišča je za Hrvaško nesprejemljiva, ne glede na to, kako jo bodo komentirali ostali akterji, države ali mednarodne inštitucije, je dodal. Hrvaški državni vrh se sklicuje na odločitev hrvaškega sabora iz julija 2015 o izstopu iz arbitražnega postopka, ker naj bi bilo delovanje arbitražnega sodišča "nepopravljivo kontaminirano" v aferi Drenik-Sekolec.

Plenković je dodal, da je treba nadaljevati dialog s Slovenijo ne glede na to, "kaj se bo zgodilo jutri". Na poslansko vprašanje SDP, kaj bo hrvaška vlada storila, če bo Slovenija poskusila blokirati vstop Hrvaške v območje schengna, je Plenković odgovoril, da gre za kompleksen postopek z veliko "proceduralnih situacij", v katerih lahko ena sama članica prepreči končno odločitev.

"Kdorkoli bi poskusil blokirati ali preprečiti zasluženi napredek Hrvaške na podlagi izpolnjenih kriterijev, ne bo na dobri poti. Verjamem, da bomo z dialogom preprečili takšne situacije," je odgovoril Plenković. Meni, da s blokadami ne bo treba obremenjevati inštitucij EU, temveč spor o meji reševati v dvostranskih pogovorih.

Ponovil je, da so hrvaška stališča o "nepovratno kompromitirani" arbitraži trdna ter da pričakuje enotnost političnih akterjev in podporo sabora, ki "lahko edini odloča o hrvaških mejah". Kot je še dejal, je s hrvaškimi stališči prejšnji teden seznanil tudi svoje kolege na vrhu EU.

Medtem je hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić na današnjem srečanju s predstavniki diplomatskega zbora v Zagrebu prav tako potrdila, da na hrvaškem veleposlaništvu v Haagu v četrtek ne bodo prejeli tiskane verzije sodbe niti se ne bodo uradni hrvaški predstavniki udeležili branja sodbe.

Ministrica je izpostavila, da Hrvaška ne bo izvajala enostranskih dejanj ter da enako pričakuje od Slovenije, so zapisali na spletni strani hrvaškega zunanjega ministrstva. Kot je dodala, v Zagrebu "ne pričakujejo, da bi se druge države zavzele za izvajanje arbitražne odločitve, temveč podprle nadaljevanje dialoga med Hrvaško in Slovenije pri iskanju končne rešitve odprtega vprašanja o meji". Ponovila je, da državi in njuno prebivalstvo veliko več povezuje, kot bi jih lahko ločevalo.

Arbitražno sodišče bo po štirih letih delovanja v četrtek izdalo končno razsodbo glede kopenske in morske meje med Slovenijo in Hrvaško, ki je državi nista uspeli določiti vse od njunega nastanka. Javna razglasitev razsodbe bo potekala med 14. in 16. uro v Palači miru v Haagu. Slovensko delegacijo bo vodil zunanji minister Karl Erjavec, v njej pa bodo še agentka Republike Slovenije pred arbitražnim sodiščem Mirjam Škrk ter člani odvetniške ekipe in predstavniki ministrstva za zunanje zadeve.

Pahor pričakuje odločitev arbitražnega sodišča v skladu z navodili iz arbitražnega sporazuma, torej določitev poteka meje na kopnem in na morju v skladu z načeli ne le mednarodnega prava, ampak tudi načeli pravičnosti in dobrososedskih odnosov ter ob upoštevanju zgodovinskih okoliščin. Zlasti pa pričakuje opredelitev stika Slovenije z odprtim morjem.

Ker Hrvaška napoveduje, da odločbe sodišča ne bo spoštovala, je po Pahorjevih besedah to "večja zadrega, kot si lahko ta hip mislimo", če bo Hrvaška pri tem ostala tudi po objavi arbitražne odločitve.

"Če bi zdaj šestmesečni rok, ki je določen z arbitražnim sporazumom, pomenil vir novih napetosti, potem nas to mora skrbeti," je opozoril predsednik republike.

"Ni me strah, da z modrostjo to vendarle na nek primeren način uredimo. Slovenija bo spoštovala odločitev sodišča, se bo sklicevala na določilo sporazuma, ki ga Hrvaška ne priznava, da imamo šestmesečni rok, ki nam nalaga uveljavitev. A Slovenija mora tu pametno in preudarno preučiti vsak korak, ki ga bo storila v zvezi s tem," je dejal.

"Moramo se vživeti v njihovo vlogo, ko so sporočili, da tega sodišča ne priznavajo. To ni bila lahka odločitev. In niti ne zelo ugoden položaj za Hrvaško, da se razumemo. Oni pa se morajo vživeti v našo vlogo," je poudaril in spomnil, da je Slovenija s podpisom arbitražnega sporazuma obljubila umik blokade v hrvaških pogajanjih za članstvo v EU, hkrati pa pričakovala, da bosta obe strani brezprizivno spoštovali odločitev arbitražnega sodišča. "Zdaj se zdi, kot da je Slovenija svojo nalogo opravila, Hrvaška pa s precej piškavimi izgovori ni pripravljena tega storiti," je povedal.

Predlagal je, da se zlasti v prvih dneh "vsi vzdržimo vseh izjav in ravnanj, ki bi stvari poslabšale". Politika naj si "vzame potreben čas za dialog tako znotraj obeh držav kot tudi med državama". "To je v naslednjih dneh krucialnega pomena, za mir, za varnost in dobro sosedstvo."

Opozoril je tudi, da bodo ljudje na obeh straneh meje pričakovali od politikov, da so sposobni in odgovorni to rešiti mirno in tudi varno. "Mislim, da nihče ne ve natančno, kaj bomo jutri slišali. Nihče ne ve, kako se bodo odvijale zadeve v prihodnje (...) Če želimo mirno rešiti spor, je to s potrpežljivostjo in modrostjo mogoče, sicer bo to poraz za obe strani. Zato se je vredno potruditi. Govorimo o prihodnosti držav, ki bosta vedno sosedi in mislim, da smo dolžni nam in našim generacijam za nami zagotoviti mir in varnost. Zdaj je treba pokazati vse, kar znamo," je poudaril predsednik.

Napovedal je, da se bo v petek predvidoma srečal s hrvaško kolegico Kolindo Grabar-Kitarović v Dubrovniku, kot sta to načrtovala že pred napovedjo arbitražnega sodišča o objavi sodbe, da bi tako nadaljevala dialog. To bo njuno 26. srečanje. "Tolikokrat se dva srečata, ne zato, ker je vse sijajno, ampak dostikrat zato, ker so problemi. Midva sicer nimava pristojnosti, da jih rešiva, ampak sva se odločila, da bova skušala dialog vzdrževati, kolikor je mogoče, ker oba razumeva, da je brez tega vse še slabše."

Komentiral je tudi vprašanje mednarodne podpore v dilemi, ali bo treba odločitev arbitražnega sodišča spoštovati, kot to zagovarja Slovenija, ali ne, kakršno je stališče Hrvaške. "Zaenkrat smo tisti, ki stavimo na spoštovanje sodišč in njihovih razsodb lahko zadovoljni," je nakazal podporo slovenskim stališčem.

"A moramo tako kot pri notranjem pravu tudi pri mednarodnem pravu vedeti, da na koncu ne gre le za politično podporo. Gre za spoštovanje odločitve sodišča. Zato pa je bilo sodišče vzpostavljeno med Slovenijo in Hrvaško, ker se sami 18 let nista bili sposobni dogovoriti," je še poudaril.

"In še to - v sporazumu smo napisali poseben člen, ki je omogočal obema vladama, da od leta 2009 in vse do leta 2017, do vključno danes, 28. junija, sami rešita katerokoli vprašanje meje ali vprašanje meje v celoti. Nobena od vlad se za to ni odločila. Tudi Hrvaška ni dala te pobude, čeprav danes govori, da predlaga vrnitev k dvostranskim pogajanjem," je še poudaril slovenski predsednik v pogovoru za Radio Slovenija.