Kot prvi je na današnji seji preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom nastopil Mihelić.

Ta je kot predstojnik oddelka med letoma 2001 in 2013 ter strokovnjak v postopkih javnega naročanja opreme sodeloval tako, da je skupaj s sodelavci postavil strokovni okvir, kaj želijo oz. potrebujejo. Pri tem so spremljali razvoj protetike in v razpisne pogoje vključevali napredek stroke. Prav tako je strokovna komisija, katere član je bil, preverjala tudi reference ponudnikov opreme ter če so bile oddane ponudbe skladne s tehničnimi zahtevami iz razpisa.

Po drugi strani je Mihelić pojasnil, da je imel takrat veliko dela na samem oddelku in se tudi zaradi časovne oddaljenosti ni mogel spomniti podrobnosti posameznih postopkov javnih naročil. Kot je navedel, je večina zadev "šla prek bolnišnične lekarne", ni pa se mogel spomniti, ali je kot zdravnik izpolnjeval določen obrazec ali ne.

Na vprašanje predsednice preiskovalne komisije Karmen Furman, da je bila pod celimi seznami opreme podpisana vodja lekarne, ne pa tudi člani komisije, je Mihelić priznal, da ni posvečal prevelike pozornosti podpisom, da pa so jim dajali na vpogled dokumentacijo. Kot je poudaril, so bile prisotne še druge službe, ki bi morale ugotoviti morebitna neskladja, na kar pa ga ni nihče nikoli opozoril. Za pregled nad javnimi naročili je bila po njegovih besedah odgovorna Katjuša Bizjak.

Naslednja priča je bila prav Bizjakova, ki je v novogoriški bolnišnici vodila skupino za javna naročila. Skupina je imela po njenih besedah le pooblastilo za tehnično spremljanje postopkov, ne pa tudi za vsebinsko odločanje o njih.

Konkretno je skladno z internim pravilnikom obstajal obrazec za sprožitev javnega naročila za določeno opremo. Skladno s pravilnikom je morala vodja lekarne na podlagi predhodne raziskave tržišča pripraviti razpis ter predlagati člane strokovne komisije, obrazec pa je nato podpisal direktor bolnišnice.

Tehnično specifikacijo so predstavljale priloge, ki so bile v primeru kolčnih protez opisi artiklov. Kot je spomnila Bizjakova, je bilo več opozoril o tem, da bi opisi artiklov lahko pomenili favoriziranje določenega ponudnika. S tem so bili seznanjeni tudi vsakokratni direktorji bolnišnice in potekale so tudi "vroče razprave", a je vodja lekarne Metka Štefančič zagovarjala obstoječi sistem.

Izbor ponudnika je sicer potekal tako, da je računalniški program sam rangiral ponudnike glede na ceno, strokovna komisija pa je morala nato preverjati, ali so bile ponudbe tudi ustrezne glede na tehnične specifikacije.

Bizjakova je priznala, da so imeli težave z obdelavo prejetih ponudb. "Težili smo k temu, da čim prej zaključimo javno naročilo," je dejala. Dodala je, da so včasih verjetno res sprejeli tudi kakšno listino, ki ni imela vseh podpisov članov komisije.

Preiskovalna komisija preiskuje obdobje od začetka leta 2007 do konca leta 2018. Medtem ko se je v prvem delu osredotočila na področje otroške kardiologije, zdaj ugotavlja odgovornost nosilcev javnih funkcij na področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom.