POZITIVNI TREND SE NADALJUJE: V obalno-kraški regiji lani v ospredju trgovinska dejavnost

Koper

Gospodarske družbe v obalno-kraški regiji so lani izkazale 162,8 milijona evrov čistega dobička, s čimer se nadaljuje pozitivni trend zadnjih let, kažejo podatki koprske izpostave Ajpesa. Prvi mož Ajpes Koper Sandi Kravanja je med panogami izpostavil dejavnost prometa in skladiščenja, lani pa so spet pozitivno poslovale tudi gostinske družbe.

Gospodarske družbe, ki v regiji predstavljajo skoraj 90-odstotni delež zaposlenih in skoraj 94-odstotni delež vseh prihodkov, so lani ustvarile dobre štiri milijarde evrov prihodkov in 3,94 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 4,8 odstotka več kot leto prej. Pri tem so prihodke na tujih trgih povečale za 8,9 odstotka ter za 1,5 odstotka na domačem trgu.

Skupno ustvarjena neto dodana vrednost je bila za devet odstotkov večja kot v letu 2015, za več kot 10 odstotkov je bil večji tudi dobiček pred amortizacijo (EBITDA). Družbe so lani ugotovile tudi 196,4 milijona evrov dobička iz poslovanja oz. kar 51 odstotkov več kot leto prej. Lanski neto čisti dobiček vseh družb pa je znašal 162,8 milijona evrov, je na današnji novinarski konferenci predstavil Kravanja.

Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega je v letu 2016 znašala 1516 evrov oz. 30 evrov več kot v letu 2015, izhajajoč iz podatkov o delovnih urah pa je za 4,3 odstotka naraslo tudi število delavcev. Neto dodana vrednost na zaposlenega je v povprečju znašala skoraj 43.000 evrov.

Gospodarske družbe v regiji so sicer skupno predstavljale 4,5 odstotka vseh zaposlenih, 4,8 odstotka vseh prihodkov in 5,1 odstotka neto čistega dobička v državi. Omenjeni podatki obalno-kraško regijo postavljajo na sedmo mesto med 12 statističnimi regijami.

Po kriznih letih je to tretje zaporedno leto, ko so obalno-kraške družbe izkazale neto čisti dobiček. Na področju obveznosti do virov sredstev so se kratkoročne poslovne terjatve povečale za 10 odstotkov, podjetja pa imajo še vedno nekoliko večje kratkoročne poslovne obveznosti v primerjavi s kratkoročnimi poslovnimi terjatvami. Dolgoročne obveznosti podjetij so se zmanjšale, zlasti dolgoročne finančne obveznosti, kar po oceni Kravanje kaže na to, da se družbe vedno manj zadolžujejo oz. če se že zadolžijo, se odločajo za kratkoročne kredite.

Med panogami so največ dohodkov dosegle družbe v trgovinski dejavnosti, sledijo predelovalna in prometna dejavnost. V slednji so ugotovili tudi največji neto čisti dobiček po panogi. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so v panogi gostinstva in turizma, kjer v preteklih letih niso vedno poslovali pozitivno, v letu 2016 prav tako ugotovili neto čisti dobiček, je ugotavljal Kravanja.

Največji posamezni čisti dobiček v višini 40 milijonov evrov je po nerevidiranih statističnih podatkih izkazala družba s področja prometa in skladiščenja, največjo posamezno čisto izgubo v višini 13 milijonov evrov pa družba iz predelovalne panoge.

Deli novico: