Izredno sejo DZ je predlagala vlada, saj ocenjuje, da je treba zakon sprejeti hitro, sicer bi bi bilo lahko delo v policiji oteženo. Drugo obravnavo omenjenega zakona je DZ opravil na redni seji 30. januarja, ne pa tudi tretjega, saj je temu nasprotovala več kot tretjina poslancev. Vlada je morala zato zakon pripraviti za tretjo obravnavo v DZ.

Zakon o organiziranosti in delu v policiji med drugim spreminja sistem imenovanja generalnega direktorja policije, ki se izenačuje s sistemom imenovanja ostalih generalnih direktorjev v javni upravi. Tako ministru, preden bo kandidata predlagal v imenovanje vladi, ne bo treba dobiti mnenja posebne strokovne skupine, pač pa bo celoten postopek preverjanja primernosti kandidata izvedel kadrovsko-akreditacijski svet.

Prav tako zakon spreminja status Nacionalnega preiskovalnega urada, ki ga umešča pod okrilje uprave kriminalistične policije.

V SD so v drugi obravnavi zakona predlagali ostrejše pogoje v delu, v katerem zakon govori o tem, kdaj naj bo minister seznanjen z delom policije, Pozitivna Slovenija pa je želela ohraniti sedanji način imenovanja in razrešitve generalnega direktorja. A sta bili obe dopolnili zavrnjeni.

Več iz rubrike Politika:

Poslanska skupina PS vladi očita politično kadrovanje

Slovenija in Hrvaška našli rešitev za LB!

Šušteršič: Menjave bi lahko bile bolj človeške