Pred dnevi je javnost pretresla tragedija, ki se je zgodila na trajektu v pristanišču na Malem Lošinju, v kateri so umrli trije uslužbenci Jadrolinije. Tragedija, kakršne v zgodovini Jadrolinije ne pomnijo, je odprla mnoga vprašanja o varnosti starih trajektov. Vprašanje varnosti je odprl tudi dogodek na trajektu Zadar, ko je potnik parkiral po navodilih posadke svoje vozilo na platformi, ko je izstopil iz vozila, pa je padel z višine dveh metrov. Zadeva je prišla pred splitsko sodišče.
POMANJKLJIVOST, ZARADI KATERE SO TRAJEKTI JADROLINIJE NEVARNI: Ko je izstopil iz vozila, je padel z višine dveh metrov
Kronika
Fotografije so simbolične.
Pisal se je 12. april 2019, ko se je potnik iz Kaštel Sućurca vkrcal na trajekt Zadar, ki je vozil med Splitom in Hvarom. Po navodilih posadke je parkiral vozilo na platformi oziroma na poševni premični klančini, ko je izstopil iz vozila, pa je padel z višine dveh metrov.
Kot je navedel v tožbi, platforma ni imela zaščitne vrvi. Sodna izvedenka je potrdila, da je moški dobil udarec v prsni koš, utrpel je zlom na področju leve lopatice in manjšo poškodbo glave.
Jadrolinija je pred sodiščem trdila, da potnik ni bil dovolj previden, poročajo hrvaški mediji.
Poveljnik trajekta Zadar je za nesrečo izvedel šele, ko je dobil obvestilo, ki ga je sestavil prvi častnik. Kot je dejal pred sodiščem, se klančina za vkrcanje spusti v primeru večjega števila vozil, za njihov prevoz do zgornje etaže garaže ali kot del skupnega garažnega prostora. "V obeh primerih mora biti na klančini postavljena zaščitna ograja," je povedal. Sodišče mu je pri tem pokazalo fotografijo izkrcanja vozil z njegovega trajekta, na kateri se vidi, da zaščitne ograje ni bilo.
Poveljnik je predpostavil, da je prvi častnik ocenil, ker je bilo število vozil majhno, da bo zadostovalo, če bodo vzdolž klančine stali člani posadke.
Prvi častnik je pred sodiščem zatrjeval, da je bila na klančini postavljena zaščitna ograja z vrvjo. Spomnil se je, da je bil omenjeni potnik na trajekt vkrcan med zadnjimi. Preden je padel, mi je kazal hrbet. "Predpostavljam, da se je pri izstopu iz vozila ujel v vrv zaščitne ograje in padel čez njo. Vrv ni in ne more biti čvrsta kot železo ali kakšen drugi čvrst material," je povedal.
Čeprav sodišče ni moglo z gotovostjo zaključiti, ali je bila na klančini postavljena zaščitna ograja ali ne, je vendarle odločilo, da Jadrolinija nosi odgovornost. Kot je navedlo, gre v tem primeru za več pomanjkljivosti, ki predstavljajo nevarnost.
Kot prvo, zaradi vkrcanja je bila gneča. Klančina je bila zaradi parkiranja vozil v zgornjo etažo garaže spuščena. Ker je bilo vozil veliko, se je koristila tudi kot del parkirnega prostora, tako da je ta potnik, ki se je vkrcal med zadnjimi, parkiral svoje vozilo pod nagibom na delu klančine.
V takšni situaciji je sprejemljiva njegova trditev, da med vozili ni bilo dovolj prostora in je iz svojega vozila lahko izstopil izključno postrani, torej s prsnim košem obrnjen proti vratom. Zaradi odločitve posadke trajekta in načina razmeščanja vozil je bil njegov izstop iz vozila bistveno otežen, moral se je stisniti med vrati vozila in zaščitno ograjo. Zaščitna ograja nima čvrstega upora, zato je nestabilna, prav tako ni dovolj visoka in kot takšna ne predstavlja zaščite, ampak nevarnost padca, je odločilo sodišče. Jadrolinija mora oškodovancu plačati 3.140 evrov odškodnine.
Sodba še ni pravnomočna, v tem času do pravnomočnosti ima Jadrolinija možnost, da se na sodbo pritoži.