Pojeduh v gostilni Apolonia v Šmarjah pri Sežani

Kulinarika

Kras skriva marsikatero neodkrito in premalo cenjeno kulturno ter naravno vrednoto. Odkar pomnim, je bila ta barvita pokrajina znana tudi po odličnih osmicah in oštarijah, med katerimi marsikatera skriva še neodkrit potencial. Pojeduhov nos je tokrat odneslo skozi vrata ne toliko poznane gostilne v Šmarjah pri Sežani, ki pa bi jo lahko brez premisleka uvrstili v kraških TOP 10. Odkar sta gostilno Apolonia pred dvema letoma v svoje roke vzeli Marica Kocjan in njena hči Polona Kalšek, se tam piše popolnoma nova zgodba.

Polona Kalšek v gostilni Apolonia

V gostilni Apolonia ponujajo mediteranske morske jedi v kombinaciji s sestavinami, ki rastejo na domačem vrtu in v kraški pokrajini. V vinskem listu lahko izbirate med vipavskimi, kraškimi in briškimi vini. Po obedu pa lahko s seboj odnesete različne domače izdelke: med s tartufom, različne marmelade, vložene jurčke, domače jajčne in sipine rezance, piškote, teranov liker in verbenino žganje.

Goste v svoje tople in z okusom opremljene prostore sprejemajo od torka do petka v večernem času, ob nedeljah le v času kosila, ob sobotah ves dan, ob ponedeljkih pa si vzamejo čas za počitek. V velikem notranjem prostoru in na poletni pokriti terasi lahko ob predhodnem naročilu postrežejo do 20 obiskovalcem.

Sveža domača skuta s pikantno gorgonzolo, medom s krhkim pršutom, frikom in čipsom iz hruške

Na majski večer so Pojeduhovo ekipico postregli z jedmi z naslednjega degustacijskega menija:

-        pozdrav iz kuhinje: sveža domača skuta s pikantno gorgonzolo, medom s krhkim pršutom, frikom in čipsom iz hruške,

-        brancinov carpaccio s kraškim medom s tartufom,

-        škampi s hruškami, pikantno gorgonzolo in Amarettom di Saronno,

-        sveža bučkina juha s svežo skuto in kozico,

-        domači sipini rezanci z jastogom in papriko,

-      mečarica, ovita v slanino, na posteljici iz melancanov (jajčevcev), s kremo iz pomaranč in Grand Marnierja,

-        krema Chantilly s svežimi jagodami in piškotkom iz mandljev,

-        čokoladni souffle s kremo iz sivke.

Mečarica, ovita v slanino, na posteljici iz melancanov, s kremo iz pomaranč in Grand Marnierja

Pili smo:

-        Marmorno penino VinaKras letnik 2011

-        rose Batič letnik 2011,

-        sauvignon Batič letnik 2009,

-        merlot Batič letnik 2009.

Za naštete jedi v okviru sezonskega degustacijskega menija boste v gostilni Apolonia v denarnico segli po 55 evrov na osebo, če boste ob hrani popili še našteta vina, pa bo vaša denarnica tanjša še za dodatnih 15 evrov.

Preverjeno priporočamo: svežo domačo skuto s pikantno gorgonzolo in z medom s krhkim pršutom, frikom in čipsom iz hruške; brancinov carpaccio s kraškim medom s tartufom; svežo bučkino juho s svežo skuto in kozico; domače sipine rezance z jastogom in papriko; mečarico, ovito v slanino na posteljici iz melancanov, s kremo iz pomaranč in Grand Marnierja; čokoladni souffle s kremo iz sivke.

Gostilna Apolonia:

N: Šmarje pri Sežani 79, Sežana

E: gostilna.apolonia@siol.net

T: +386 (0)5 734 55 15

W: www.apolonia.org

... |  01 .06. 2013 ob  13: 39
...kakorkoli, dobro zgleda!
jezz |  31 .05. 2013 ob  14: 04
Jaka, bo treba končati. Škoda besed. Se ga vidimo, bom rekel. O nevoščljivosti pa ne kaže izgubljati besed. Z njo namreč opravičujemo Slovenci že skorajda vsako svojo neumnost. Ogledalo, v kateri se nam ona kaže, pa nam v zadnjem času nastavlja zlasti EU. Gre namreč za dolžino dekice, ki jo vlečemo nase. In ta je veliko prekratka, se ti ne zdi? Razmere nas postavljajo na mesto, ki nam gre. Tudi pri obisku reklamirane gostilne.
Jaka |  31 .05. 2013 ob  11: 57
Vsak ve sam koliko je pripravljen odšteti za obed. Tukaj ni govora koliko si lahko nekdo privošči, splohh ne.

Če si res eden izmed tistih, ki obiskuje "slow food" gostilne potem veš, da cene varirajo od 35€ (tudi manj) na degustacijski meni, vse do astronomskih cen, ki segajo tudi do 400€ in več (no tako astronomskih pri nas ni).

Ponavaljam, da bi bilo prav, da se višja cena odraža tudi v "boljši" ponudbi (kar ni vedno tako).

Ni mi pa jasno zakaj prvo razglaš, da si dobro situiran potem pa praviš, da to nisi in sprašuješ, če se morda to jaz? Bi bilo prav, da nehaš blefirat. Si morda le sosed oz gostinec, ki pljuva v skledo kolega na istem tržišču? Taki se ponavadi najraje tako oglašajo.

Meni je žal ampak v tvojem komentarju vidim samo nevoščljivost in nobene konstruktivne kritike.

Tudi, če je kriza, nad katero se vsi pritožujejo, to ni razlog, da bi morali vsi imeti enotne cene.

Sicer pa, dokler je povpraševanje stvar laufa, ko ga ne bo bo pač obratno.
jezz |  31 .05. 2013 ob  10: 59
-1
Jaka, takole bom rekel. Preživeti je potrebno. Tega se zagotovo zaveda oni, ki sede za mizo v taki gostilni, kot oni, ki mu streže s hodi. In žep onega, ki sedi je tisti, ki narekuje ravnanje strežnika in določa njegovo življenje. Stvar je torej sila enostavna in daleč od danes tako modernega razmišljanja okrog "slovenske zavisti", s katero opravičujemo svoja ravnanja.. Nekaj se enostavno izplača ali pa ne. In jaz, tudi potencialni gost take gostilne, sicer kar dobro situiran, ocenjujem, da je to zame previsoka cena hodov, pa naj jih bo še toliko. Enostavno se ne grem več smetane, ki postaja vse bolj kisla. Če pa ti spadaš med tiste, ki si to lahko privoščijo, pa dober tek in na zdravje. Dvomim pa, da je takih v okolju, tudi preko meje, ki gravitira na omenjeno gostilno dovolj, da bo preživela. Ali se pa motim?
vohun |  31 .05. 2013 ob  10: 32
lepa gospodična;)
Jaka |  31 .05. 2013 ob  09: 46
JEZZ: Kot prvo bi bilo prav, da gostilno obiščeš in preizkusiš - preden sploh kaj kritiziraš. V nasprotnem primeru ostajamo samo pri pametovanju oz pri klasični slovenski nevoščljivost: "Kar je od soseda je slabo, kar je moje je najboljše!"

Kar se tiče cene pa tako: po tvojem bi se mroali gamberi s Kitajske in jadranski škampi prodajat po isti ceni?

Nisem gostinec ampak sem prepričan, da mora bit na trgu široka in raznolika gostinska ponudba: od tistih, ki prodajajo pizzo za 6 evrov, do tistih, ki ponujajo slow food za 150 evrov ali tudi več. Seveda pa, vsaka ponudba mora opravičit svojo ceno. Torej s ceno bi se morala kakovost stopnjevat - od kakovosti kuhanja, priprave, aražniranja, domiselnosti, raznolikosti, postrežbe, vse do lokacije, razgleda, okolice, ...ipd.

Če ta kakovost zadostuje ceni pa je tudi prav, da to ti kot gost oceniš in pokomentiraš oz se v gostilno vrneš čez mesec ali pol leta ali nikoli več.

jezz |  31 .05. 2013 ob  00: 40
Ma ne 65,00 ampak 70,00 eurov nanese. Pa da je ne vem koliko hodov, saj se razumemo, več kot toliko se pač ne da pojesti. Niti kaviarja ali tartufov ne. Zato pravim temu lupljenje. In ko bo petičnih zmanjkalo bo pač prazno. Na taljane ni za računati, pa na nemce, avstrijce ali francoze tudi ne. So dokaj racionalni in vedo, da euri ne pridejo sami do žepov. slovenceljni smo tista kisla smetana, ki vse konzumira, le da se nekdo okoli nje vrti.
jana |  30 .05. 2013 ob  21: 56
pa hode je treba tudi preštet...res se mi zdi korektna cena
jana |  30 .05. 2013 ob  21: 55
Meni se cena ne zdi pretirana za gurmansko doživetje v lepem ambientu. Sodeč po slikah bomo sigurno šli sem kaj podegustirat.
jezz |  30 .05. 2013 ob  20: 39
-1
Lepo. Vse, razen cene. Te so resnično pretirane, tudi za te dobre čase. Za priporočenih 65,00 Eur po glavi manjka še marsikaj. Da ne? Bomo videli, koliko časa bodo vozili. Zopet ena tistih naših, tipično slovenskih. Lupi, morda bo pa šlo. Tako v firmah, tako po gostilnah... Stavim, da se bodo petični Slovenci kmalu prešteli, potem pa klasika. Zaprtje.