Prav nestrokovnost pri pripravi projekta Carpaccio500 ob 500. obletnici nastanka znamenite oltarne pale Vittoreja Carpaccia Marije s svetniki, ki jo hranijo v koprski stolnici, je bil eden od očitkov zaposlenih na Jurijev račun.

Kustos Edvilij Gardina je tako pred časom javno opozoril, da projekt ni upošteval vsebinskega predloga razstave, predvideno dostojno vsebinsko predstavitev t. i. Carpacciove hiše pa da je zamenjala "improvizirana razstava in realizirana cenena wikišpekulacija".

Zdaj so podporo izvedbi projekta izrazili direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin, vodja oddelka za štafelajno slikarstvo Restavratorskega centra Barbka Gosar Hirci in kustos Narodne galerije Ferdinand Šerbelj, s tem pa so potrdili tudi upravičenost vseobčinskega truda, da bi javnost seznanili s pomembno dediščino, ki jo je Vittore Carpaccio pustil Kopru, je v sporočilu za javnost navedel Juri.

Hudolin in Gosar Hircijeva sta tako ocenila, da je omenjeni projekt "na inovativen in strokoven način prikazal umetnostno zgodovinske in konservatorsko restavratorske vsebine". Za Šerblja pa je projekt nedvomno dosegel cilj širiti zavest o koprski likovni dediščini Carpaccia, kot zelo zanimivo in strokovno dodelano pa je kustos izpostavil razstavo, postavljeno v Hiši Carpaccio.

Da je tema zanimiva tudi mednarodno, po Jurijevem mnenju dokazuje tudi odločitev, da je bil projekt Carpaccio500 vključen v januarsko-februarsko izdajo nacionalne revije urada vlade za komuniciranje SinfO - The Best from Slovenia.