Konec prvega letošnjega meseca smo poročali, da v Krajinskem parku Strunjan poteka za sprehajalce potencialno izredno nevarno dogajanje, zaradi česar je v parku tudi viselo obvestilo za obiskovalce, naj se med delovniki v dopoldanskih urah izogibajo gozdnatih površin klifa. To obdobje je mimo, nas pa je zanimalo, kakšen je bil izkupiček "izrednega posega v populacijo divjega prašiča in ostale divjadi".
PO LANSKEM REKORDNEM ODVZEMU DIVJI PRAŠIČI AKTIVNI TUDI LETOS: V Krajinskem parku Strunjan še težave z nutrijami
Piran
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je v lanskem letu izdal tri odločbe za dovolitev izrednega posega v populacije divjadi na območju Krajinskega parka Strunjan. S prvo, izdano v začetku marca, je lovskima družinama iz Strunjana in Izole dovolil poseg izven lovne dobe v populacijo srnjadi, divjega prašiča in lisice in ravno ta poseg se je odvijal lanskega decembra in letošnjega januarja. Z drugo odločbo, izdano septembra, je dovolil poseg na nelovni površini v populacijo nutrije, s tretjo, izdano sredi novembra, pa lov nutrije s pomočjo umetnih virov svetlobe v Krajinskem parku Strunjan in na lovnih površinah lovišč, ki ju imata omenjeni lovski družini v upravljanju. Vse tri odločbe so veljale do konca leta 2021.
Za izdajo vseh treh odločb je zaprosil Javni zavod Krajinski park Strunjan, saj je, tako MKGP, prejel več prijav s strani kmetov in domačinov, da divji prašiči, srnjad in nutrije povzročajo škodo na pridelkih in posevkih. Po naših informacijah, ki smo jih dobili pri Lovski družini Strunjan, so o težavah tožili predvsem v Krajevni skupnosti Jagodje-Dobrava, zaradi česar smo se z vprašanji obrnili tudi nanje, a njihovih odgovorov še nismo prejeli.
"Namen izdaje odločb je bil, da se na območju krajinskega parka zmanjša številčnost prej navedenih vrst divjadi, da ne povzročajo več škode v kmetijstvu oziroma da se škode zmanjšajo, hkrati pa se zmanjša tudi možnost konflikta med divjadjo in ljudmi, na primer da se prepreči trke v divjad z vozili," so nam pojasnili na ministrstvu.
Kako je potekal odstrel v Strunjanu?
Na MKGP so nam razložili, da se pri izvajanju izrednega posega v populacije divjadi izvaja odstrel divjadi in ne odlov oziroma ujetje divjadi. Odstrel sta v tem primeru ob upoštevanju varnostnih meril izvajala Lovska družina Strunjan in Lovska družina Izola. Odstrel se lahko izvaja v času, ko je obremenjenost krajinskega parka z ostalimi uporabniki parka najmanjša, npr. izven glavne turistične sezone, v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah. V konkretnem primeru se je odstrel izvajal ob delovnikih med 8. in 11. uro.
Za potrebe lova so postavili visoke preže, ki naj bi bile čim manj vpadljive. "MKGP ne razpolaga s podatki, koliko divjadi je bilo odstreljene na podlagi izdanih odločb, saj še nismo prejeli poročil o izvajanju odločb," so zapisali. Konkretnih odgovor nismo prejeli niti od Lovske družine Strunjan, na katero smo se obrnili, saj da je za podajanje odgovora pristojno ministrstvo. So nam pa na MKGP povedali še, da je odstreljena divjad last lovskih družin, ki prosto razpolagajo z njo.
V 2021 rekorden odvzem divjih prašičev
V lanskem letu je več kmetov tožilo o težavah, ki so jim jih v velikem obsegu povzročali divji prašiči. "V letu 2021 so upravljavci lovišč v Sloveniji dosegli rekorden odvzem divjih prašičev, in sicer so odvzeli okrog 19.380 divjih prašičev," pravijo na MKGP, kjer so za primerjavo povedali še, da je bil prejšnji rekord dosežen leta 2019, ko so lovci iz narave odvzeli 13.432 divjih prašičev. Divji prašiči so bili lani zelo agresivni tudi na Primorskem. Za primerjavo: leta 2019 so na Primorskem polovili 3.418 divjih prašičev, medtem ko so jih v lanskem letu rekordnih 5.670.
Zemljevid območja odvzema divjih prašičev na Primorskem v letošnjem letu sovpada z zemljevidom iz leta 2021. Vir: Oslis
Po pojasnilih ministrstva je bil velik odvzem divjih prašičev v letu 2021 posledica manjšega obroda plodonosnega drevja v gozdovih, zato se je divjad prehranjevala na kmetijskih površinah: "Navedeno je imelo za posledico večjo uspešnost lova, kar je razvidno tudi iz višine odvzema divjih prašičev v letu 2021, vendar pa tudi s povečanimi škodami na kmetijskih površinah." Leto 2020 je bilo denimo ravno nasprotno – zaradi večjega obroda plodonosnega drevja v gozdovih so bile škode nižje in manjši odstrel.
Težave se nadaljujejo tudi letos
Pomanjkanje naravne hrane v lanskem letu in letošnja mila zima imata za posledico nadaljevanje težav v kmetijstvu. "Divji prašiči tudi v letošnjem letu še vedno povzročajo škode na kmetijskih površinah, saj v naravi ni hrane," zaključujejo na MKGP.