Kot so za STA pojasnili na policiji, organiziranje pasjih bojev obravnavajo kot kaznivo dejanje mučenja živali. Po njihovem gre namreč za nepotrebno povzročanje trpljenja psom, saj so ti trenirani za boj, pri tem pa jim lastniki privzgojijo več agresivnosti kot drugim psom pri šolanju in discipliniranju. Zakon za storilce predvideva zaporno kazen do dveh let.

Ob tem so potrdili, da so mariborski policisti prejeli prijavo domnevnega mučenja živali, vendar preiskava še traja in zato o podrobnostih ne morejo govoriti. Iz prijave, ki se je znašla tudi v medijih oziroma na socialnih omrežjih, izhaja zgolj to, da neka ženska iz Maribora priznava, da se ukvarja s tem, zaenkrat pa ni nobenih dokazov, da se to dogaja na območju Maribora.

V zadnjih letih prejeli pet prijav

Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so za STA v zvezi s konkretnim primerom povedali, da svoje aktivnosti usklajujejo s policijo, trenutno pa ugotavljajo, koliko in katere pse poseduje oseba, ki je zavezanec v postopku.

Sicer so v zadnjih letih beležili okoli pet tovrstnih prijav, vendar razen v enem postopku ni bilo dokazov, da gre za pasje boje. V že omenjenem primeru so pse odvzeli lastnikom in jih usmrtili, kazensko ovadbo pa je podala policija.

Da v Sloveniji za zdaj vendarle ni mogoče govoriti o organiziranih kriminalnih združbah, ki bi se ukvarjale z ilegalnim prirejanjem pasjih bojev, je prepričan Dušan Hajdinjak iz pasjega zavetišča Meli center v Trebnjem. "Gre predvsem za posameznike. Nekaj je bilo odkritih ob smrti občana iz Litije pred leti, kjer se je izkazalo, da so sodelovali v pasjih bojih še določeni posamezniki," je za STA spomnil na primer iz leta 2011.

Hajdinjak meni, da je zakonodaja s področja zaščite živali dovolj dobra, vendar je treba kot vsak zakon tudi tega izvajati in opravljati nadzor nad izvajanjem. Za to je po njegovem odgovorna predvsem veterinarska inšpekcija, nato pa tudi ostali organi pregona.

Potrebno je okrepiti nadzor

"Potrebno bi bilo okrepiti nadzor na meji z državami nekdanje Jugoslavije, saj od tam prihaja v Slovenijo ogromno število psov, ki niso ne označeni ne čipirani in so tudi neznanega izvora. Preverjati bi bilo treba tudi rejce takih psov v Sloveniji, kar ne bi bilo težko, saj je dovolj odpreti male oglase, kjer se prodajajo tovrstni psi brez rodovnika, neoznačeni in necepljeni," je dejal Hajdinjak, ki se zavzema tudi za večji nadzor na mejah z drugimi članicami EU, predvsem Madžarsko, Slovaško in Češko, kjer obstajajo prave farme psov.

Nehumanosti takega početja se zavedajo tudi na Kinološki zvezi Slovenije. Njen predsednik Blaž Kavčič je za STA povedal, da pri njih vsako obliko mučenja živali ostro obsojajo, a bi bilo veliko sprenevedanje, če bi dejali, da jih kaj takega preseneča. Po njegovem je to neka oblika gladiatorstva, ki prinaša denar tistim, ki imajo pri tem finančni interes, hkrati pa je to neke vrste sproščanje najnižjih človekovih nagonov.

"V medijih si lahko ogledamo čedalje več resničnostnih šovov, ki so vse bolj brutalni in krvavi. Gre za velike denarje in to daje zgled tudi takšni vrsti zabave," meni Kavčič, ki dodaja, da se problematike zavedajo, vendar na tem področju zveza nima prav nobenih pristojnosti. Ob tem je izrazil še razočaranje nad kmetijskim ministrstvom, ki nima nobenega posluha za sodelovanje z njimi pri vzpostavitvi sistema za bolj humano ravnanje s psi.