Pasji boji so realnost tudi v Sloveniji

Slovenija

Slovensko javnost so nedavno po daljšem času znova vznemirile informacije o domnevnem prirejanju nelegalnih in nehumanih pasjih borb. Na socialnih omrežjih naj bi o sodelovanju pri tem odkrito govorila ena od lastnic psov iz Maribora, a policija doslej v zvezi s konkretnim primerov še ni odkrila morebitnih znakov storitve kaznivih dejanj.

Kot so za STA pojasnili na policiji, organiziranje pasjih bojev obravnavajo kot kaznivo dejanje mučenja živali. Po njihovem gre namreč za nepotrebno povzročanje trpljenja psom, saj so ti trenirani za boj, pri tem pa jim lastniki privzgojijo več agresivnosti kot drugim psom pri šolanju in discipliniranju. Zakon za storilce predvideva zaporno kazen do dveh let.

Ob tem so potrdili, da so mariborski policisti prejeli prijavo domnevnega mučenja živali, vendar preiskava še traja in zato o podrobnostih ne morejo govoriti. Iz prijave, ki se je znašla tudi v medijih oziroma na socialnih omrežjih, izhaja zgolj to, da neka ženska iz Maribora priznava, da se ukvarja s tem, zaenkrat pa ni nobenih dokazov, da se to dogaja na območju Maribora.

V zadnjih letih prejeli pet prijav

Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so za STA v zvezi s konkretnim primerom povedali, da svoje aktivnosti usklajujejo s policijo, trenutno pa ugotavljajo, koliko in katere pse poseduje oseba, ki je zavezanec v postopku.

Sicer so v zadnjih letih beležili okoli pet tovrstnih prijav, vendar razen v enem postopku ni bilo dokazov, da gre za pasje boje. V že omenjenem primeru so pse odvzeli lastnikom in jih usmrtili, kazensko ovadbo pa je podala policija.

Da v Sloveniji za zdaj vendarle ni mogoče govoriti o organiziranih kriminalnih združbah, ki bi se ukvarjale z ilegalnim prirejanjem pasjih bojev, je prepričan Dušan Hajdinjak iz pasjega zavetišča Meli center v Trebnjem. "Gre predvsem za posameznike. Nekaj je bilo odkritih ob smrti občana iz Litije pred leti, kjer se je izkazalo, da so sodelovali v pasjih bojih še določeni posamezniki," je za STA spomnil na primer iz leta 2011.

Hajdinjak meni, da je zakonodaja s področja zaščite živali dovolj dobra, vendar je treba kot vsak zakon tudi tega izvajati in opravljati nadzor nad izvajanjem. Za to je po njegovem odgovorna predvsem veterinarska inšpekcija, nato pa tudi ostali organi pregona.

Potrebno je okrepiti nadzor

"Potrebno bi bilo okrepiti nadzor na meji z državami nekdanje Jugoslavije, saj od tam prihaja v Slovenijo ogromno število psov, ki niso ne označeni ne čipirani in so tudi neznanega izvora. Preverjati bi bilo treba tudi rejce takih psov v Sloveniji, kar ne bi bilo težko, saj je dovolj odpreti male oglase, kjer se prodajajo tovrstni psi brez rodovnika, neoznačeni in necepljeni," je dejal Hajdinjak, ki se zavzema tudi za večji nadzor na mejah z drugimi članicami EU, predvsem Madžarsko, Slovaško in Češko, kjer obstajajo prave farme psov.

Nehumanosti takega početja se zavedajo tudi na Kinološki zvezi Slovenije. Njen predsednik Blaž Kavčič je za STA povedal, da pri njih vsako obliko mučenja živali ostro obsojajo, a bi bilo veliko sprenevedanje, če bi dejali, da jih kaj takega preseneča. Po njegovem je to neka oblika gladiatorstva, ki prinaša denar tistim, ki imajo pri tem finančni interes, hkrati pa je to neke vrste sproščanje najnižjih človekovih nagonov.

"V medijih si lahko ogledamo čedalje več resničnostnih šovov, ki so vse bolj brutalni in krvavi. Gre za velike denarje in to daje zgled tudi takšni vrsti zabave," meni Kavčič, ki dodaja, da se problematike zavedajo, vendar na tem področju zveza nima prav nobenih pristojnosti. Ob tem je izrazil še razočaranje nad kmetijskim ministrstvom, ki nima nobenega posluha za sodelovanje z njimi pri vzpostavitvi sistema za bolj humano ravnanje s psi.

Deli novico:

Solinar |  10 .08. 2014 ob  16: 55
Ko se enkrat znajdemo tam čez, postanejo zaskrbljeni tudi najbolj dobrohotni ljudje, kaj šele tisti, ki so drugim povzročali trpljenje. Zavest je še kako prisotna, celo še bolj, tudi po tistem, ko nam odpove grobo fizično telo. Vse prehitro mine, čas se ne ozira na nikogar. Najbolje bo če nobenemu ne škodujemo, niti živalim. Tudi živali si želijo sreče, tudi živali čutijo bolečino. Nobenemu ne smemo povzročat bolečine.
Kukulele |  09 .08. 2014 ob  19: 42
Hahah solinar soli pamet
baroso |  09 .08. 2014 ob  14: 41
če še mal popravim, ne priporne kazni ampak odredbo pripora do izreka zaporne kazni..
baroso |  09 .08. 2014 ob  14: 36
še dobro da ste cenzuriral.. Hajdinjak in podobni samooklicani vele strokovnjaki naj so rajši tiho in ne komentirajo primernost kazni, ker očitno ne poznajo razlike med tistim, kar piše na papirju in tistim, kar se izvaja v praksi.

lp
baroso |  09 .08. 2014 ob  14: 33
baroso |  09 .08. 2014 ob  14: 32



Tako da Hajdinjak
baroso |  09 .08. 2014 ob  14: 30
drugače pa, kdo je ta Hajdinjak, da bi lahko komentiral zakone in kazni.. kot prvo, sodišča bodo vedno upoštevala olajševalne okoliščine pri izreku kazni:



Izrek pogojne obsodbe

58. člen kz-1

(1) Pogojna obsodba se sme izreči, če je sodišče storilcu določilo kazen zapora do dveh let ali denarno kazen.

(3) Sodišče izreče pogojno obsodbo, če glede na osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju, stopnjo krivde in glede na druge okoliščine, v katerih je dejanje storil, spozna, da je mogoče pričakovati, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj.

To je še najbolj sporni člen, ker zakon predvideva izrek pogojne kazni za kazniva dejanja, za katera je predvidena zaporna kazen do dveh let. V kolikor sodišče -glede na navedene okoliščine- oceni, da storilec izpolnjuje vse pogoje za izrek pogojne kazni, mu bo le to izreklo, ker kakopak, tako nalaga zakon. Plus če upoštevamo prezasedenost zaporov in pomanjkanje sredstev v proračunu, bo sodišče dodatno vzpodbudilo k izreku denarne kazni kot stranske kazni ter na zadovoljstvo sodišča, dokončno rešilo primer, ki je po svoji nehumanosti zrel za petletno zaporno kazen.

Kot druga stvar pa se pojavlja zelo težka naloga dokazovanja pasjih bojev na sodišču, ker že dobro poznamo sodni sistem Slovenije in dejstvo, da se takšne stvari izvajajo zelo prikrito in pometejo vsi dokazi za seboj. Imam občutek da je tudi policija kadrovsko čedalje bolj podhranjena, tožilstvo zasuto s primeri in vprašanje je koliko in na kakšen način raziščejo stvari. Dokler zadeva pride do sodišča in glavne obravnave pa poteče tudi dve leti in več od dneva, ko je kaznivo dejanje bilo storjeno. Priporne kazni za storilce pa se tudi načeloma ne izrekajo, ker ne izpolnjujejo pogojev, ki jih predvideva zakon.

Tako da Hajdinjak
baroso |  09 .08. 2014 ob  14: 01
lepo napisano, samo ljudje mislijo da bodo živeli večno..
Solinar |  09 .08. 2014 ob  13: 44
Slabo karmo si kopičijo, še najbolj skromne ribiče po smrti preganjajo ribe demoni. Pa tudi če bodo še 100 let ali več živeli, je človek biološko bitje, človeku enkrat ko se postara odpove telo. Zavest pa ostane. Zavest je pojav brez oblike snovi ali barve. Ne da se je raziskovati z zunanjimi načini. To ne pomeni, da ne obstaja ampak, da takih stvari znanost še ne more odkriti. Smrt je edina, ki prisili človeka, da ostane povsem sam. Nekateri ljudje po smrti postanejo zelo zaskrbljeni.

Nadzora nad dejanji, ki smo jih že storili nimamo. Morali bomo izkusiti njihove rezultate. Imamo pa nadzor nad dejanji, ki jih sedaj počenjamo in ki bodo ravno tako uplivali na naše nadaljne življenje.

Najbolje bo če slabo prekrijemo z dobrim...