"ZRS Koper skupaj z Gledališčem Koper poskuša ljudem s serijo dogodkov na poljuden način približati in predstaviti kredibilne informacije. Z gledališčem oblikujemo dogodke, pri katerih izhajamo iz projektov našega znanstveno-raziskovalnega središča v sodelovanju s strokovnjaki. V tem primeru s strokovnjaki, ki pametne tehnologije sistematično umeščajo v družbo. S tokratnim dogodkom želimo pojasniti, da brez pametnih tehnologij ne moremo živeti, hkrati pa jih je treba uporabljati na način, da nam ne škodujejo," razlaga Pišot.

Razvoji v znanosti umetne inteligence, robotike, vse večja globalna prepletenost preko spleta ter dostop do velikih količin podatkov v zadnjem desetletju družbo opazno spreminjajo. Nekatere spremembe so takšne, da jih za zdaj še slabo razumemo.

Medtem ko uporaba določenih tehnologij omogoča izjemne možnosti izboljšanja človeških življenj, kar se morda najbolje vidi v aplikativnih znanostih, medicini, inženiringu in podobnih področjih, hkrati postaja vedno bolj očitno, da imajo lahko uporabe te iste tehnologije tudi izrazito škodljiv vpliv.

Pametne tehnologije so lahko neizmerna pomoč pri zdravljenju ali pa nas osamijo

Temnejšo plat umetne inteligence je v zadnjih letih mogoče opaziti v njeni uporabi, v denimo vojaški industriji, spletnih podjetjih (nekontrolirano zbiranje in zloraba ogromnih količin osebnih podatkov milijonov posameznikov po svetu), ter tehnologije prepoznavanja obrazov za namen neetične kontrole in manipuliranja ljudi.

Pametne tehnologije lahko neizmerno olajšajo delovne in življenjske napore človeka, predstavljajo neizmerno pomoč pri zdravljenju in rehabilitaciji, toda hkrati predstavljajo odločen odklon od evolucijskih vzorcev in življenjskih praks ter človeka posedejo in osamijo.

Ob izredno perečih etičnih vprašanjih naraščajoča uporaba pametnih tehnologij odpira tudi širša in dolgoročna vprašanja našega odnosa do nas samih in okolja, denimo, kateri oziroma kakšen filozofski pogled na svet in človeka se je sposoben najbolje odzvati na izzive, pred katere nas postavlja naraščajoča prepletenost s pametnimi tehnologijami?

Na dogodku bodo sodelovali:

Gašper Hrastelj, ki trenutno vodi vsa pogajanja na nacionalni in mednarodni ravni za ustanovitev prvega Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco pod okriljem Unesca.

Uroš Marušič, ki svoje znanstvene raziskave trenutno usmerja na področje nevroznanosti gibanja in v svoje analize vključuje najnovejše tehnologije s področja merjenja možganske aktivnosti ter nevromehanike gibanja. Je vodja evropskega projekta TwinBrain (TWINning the BRAIN with machine learning for neuro-muscular efficiency), ki je bil uspešno pridobljen v okviru Inštituta za kineziološke raziskave, ZRS Koper.

Uroš Marušič (na fotografiji levo) in Gašper Hrastelj

V partnerstvu projekta sodelujeta prestižni univerzi iz Nemčije (Technische Universität Berlin) in Švice (Université de Genève) ter Nevrološki oddelek bolnišnice Cattinara (Università degli Studi di Trieste, Italija). Projekt v vrednosti 900 tisoč evrov bo trajal tri leta, njegov cilj pa je vzpostavitev raziskovalno-diagnostičnega centra na področju živčno-mišične učinkovitosti ter razumevanja delovanja in nadzora centralnega živčnega sistema med gibanjem.

Z namenom učinkovitejše obdelave velikih količin podatkov (možganske aktivnosti in gibanja) bodo v projektu razvite tudi metode strojnega učenja.

Gorazd Andrejč (na fotografiji levo) in Matej Mertik

Matej Mertik je raziskovalec in vodja programov Spletne in informacijske tehnologije na Alma Mater Europaea ECM. Med leti 2014–2017 je bil pridruženi znanstveni sodelavec pri Evropski organizaciji za jedrske raziskave (CERN), kjer je sodeloval pri razvoju programske opreme za analizo in rudarjenje velikih podatkov pri zagonu Velikega hadronskega trkalnika (Large Hadron Collider - LHC).

Gorazd Andrejč je raziskovalec na Inštitutu za filozofske študije ZRS Koper ter predavatelj filozofije religije na Fakulteti za teologijo in religiologijo na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Je vodja ARRS projekta Ustvarjena bitja, ljudje, roboti: teologija stvarjenja med humanizmom in posthumanizmom, ki obravnava vlogo in odnos religijske misli do filozofskih vprašanj, povezanih z našim odnosom do sodobnih in pametnih tehnologij.

Rado Pišot

Dogodek bo usmerjal in povezoval prof. dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper.

Neposredni prenos boste lahko spremljali preko našega portala.