"Arbitražni sporazum je bil srednja pot med interesi in pričakovanji obeh držav. Hrvaški je zagotovil članstvo v Evropski uniji, Sloveniji pa hrvaško spoštovanje odločitve arbitražnega tribunala v zvezi z mejo na kopnem in na morju. Zato ima Slovenija vso pravno, politično in moralno pravico pričakovati, da bo tudi Hrvaška izpolnila svoj del obveznosti iz te mednarodne pogodbe, da bo torej spoštovala odločitev arbitražnega tribunala," je dejal Pahor.

Ponovno se je zavzel za ohranjanje dialoga, zlasti za krepitev medsebojnega zaupanja, ki je po njegovi oceni trenutno na zelo nizki ravni. Opozoril je tudi pred zaostrovanjem retorike, do česar po njegovih ocenah prihaja zlasti po koncu decembra, ko se je iztekel rok za izvedbo vsega potrebnega za uresničitev arbitražne odločbe.

"Ponovno izjavljam, da bi bilo za izboljšanje političnega vzdušja med državama ter mirno uveljavitev meje koristno, če bi sosednja država, ki je sicer pred leti sklenila, da je arbitražni sporazum ne zavezuje več, uradno ali neuradno, čim prej sporočila, tako Sloveniji kot Evropski komisiji, da je tudi zanjo odločba arbitražnega sodišča zavezujoča in da se želi pogovarjati o načinu sporazumne uveljavitve," je še dejal predsednik Pahor.

To sporočilo pričakuje od hrvaške vlade

Sam pa je napovedal, da si bo "z dobrim in prijateljskim odnosom s predsednico"  Kolindo Grabar-Kitarović prizadeval za zmanjšanje zaostrovanja retorike in obremenjevanja siceršnjih odnosov med narodoma in državama.

Pozval je tudi k aktivnejši vlogi Evropske komisije v prizadevanjih za uveljavitev meje, glede na to, da je "deloma tudi botrovala arbitražnemu sporazumu".

Predsednik Pahor se je sicer v nagovoru zbranim vodjem slovenskih diplomatskih in konzularnih predstavništev zavzel za urejene in prijateljske odnose z vsemi štirimi sosednjimi državami.

Zavzel se je (še) za več stvari 

Zavzel se je tudi za aktiven in vpliven položaj Slovenije v jedrnem, najbolj povezanem delu Evropske unije. Pozval je k okrepitvi slovenskih prizadevanj "za renesanso EU in njeno okrepljeno vlogo v globalnem svetu".

Pahor se je zavzel za krepitev vloge in prepoznavnosti Slovenije kot dela zahodnega sveta v političnem in vojaškem smislu. "Cilj zunanje in varnostne politike je krepitev naše varnosti," je poudaril.

Zavzel se je tudi za krepitev dobrih odnosov z vsemi velesilami, zlasti petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta Združenih narodov. Prav tako se zavzema za krepitev vloge Slovenije pri zagotavljanju miru, stabilnosti in evroatlantskih integracij Zahodnega Balkana.

Slovenija bi morala postati "ugledna zahodnoevropska država, ki je dobro sprejeta v vseh delih sveta, znana po svojem prizadevanju za mirno reševanje sporov, dialog in spravo", je še dejal predsednik Pahor, preden se je na zaprtem delu posveta prepustil vprašanjem slovenskih diplomatov.

Slednjim se je ob koncu včerajšnjih pogovorov pridružil tudi namestnik pomočnika ameriškega državnega sekretarja za Evropo in Azijo Hoyt Brian Yee, ki je pristojen za srednjo in jugovzhodno Evropo. Pred tem se je mudil v Zagrebu, kjer je ponovil, da se ZDA ne bodo postavile na nobeno stran v sporu o meji med Hrvaško in Slovenijo.

Tradicionalni, že 22. letni posvet slovenske diplomacije se bo nadaljeval še danes, ko bo vodje slovenskih diplomatskih in konzularnih predstavništev nagovoril predsednik vlade Miro Cerar. Posveta pa se bodo udeležili tudi številni ministri.