Pri pripravi rešitve bodo skušali slediti modelom v Evropi, denimo v Avstriji in Nemčiji, je na včerajšnji novinarski konferenci, sicer namenjeni predstavitvi ukrepov za hitrejše reševanje vlog za letne pravice, povedala ministrica Ksenija Klampfer. V Avstriji imajo denimo različne višine dodatka, ki so odvisne od starosti otroka. Ločijo pa tudi socialno šibkejše in tiste, ki niso tako socialno ogroženi, je pojasnila.

Po njenih besedah je cilj ideje o otroškem dodatku kot univerzalnem temeljnem dohodku opozoriti, da otroški dodatek ni socialni transfer in da so vsi otroci enaki. O tem vprašanju pa bi želeli doseči širši družbeni konsenz, je izpostavila.

Že resolucija o družinski politiki 2018-2028 gre v smer univerzalnega otroškega dodatka, saj navaja, da bi veljalo razmisliti o uvedbi vsaj minimalnega otroškega dodatka za vse otroke, je za STA dejala v. d. direktorice direktorata za družino na ministrstvu Špela Isop. Delovni skupini s predstavniki nevladnih organizacij, ki delujejo na področju družine in socialne politike, bodo septembra najprej predstavili okviren predlog. Zatem bodo o tej temi razpravljali na seji sveta za otroke in družino, sledili pa bodo tudi pogovori z drugimi deležniki, morda s predstavniki Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije in Socialne zbornice Slovenije, je povedala.

Na ministrstvu bodo po tem oblikovali zakonodajne rešitve. Spremeniti bo treba vsaj zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki opredeljuje otroški dodatek, in zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ker otroški dodatek verjetno ne bo več del vrstnega reda pravic, je pojasnila.

Vlada je v začetku meseca opozorila, da so se koalicijske stranke v koalicijskem sporazumu zavezale k ločitvi družinske in socialne politike. Premislek o možnosti in načinih, da bi se otroški dodatek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upošteval v manjši meri ali da bi ga v celoti izvzeli, je v teku, je zagotovila.

Izvzem bi pomenil, da se spreminja tudi sam namen otroškega dodatka. Torej bi izgubil namen preživljanja otroka in bi ostal le kot dopolnilni prejemek za izobraževanje in vzgojo otroka, je vlada zapisala v odgovoru na pisno poslansko pobudo Primoža Siterja iz Levice.

Poslanec je namreč predlagal, da vlada v predlog spremembe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev vključi predlog za spremembo vrstnega reda pri uveljavljanju pravice do socialnih prejemkov na način, da se otroški dodatek ne bi štel kot dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči. Takšna ureditev je že veljala, dokler se z letom 2012 ni začela uporabljati nova socialnovarstvena zakonodaja, je spomnil.