Slep je tisti, kdor ne vidi, da se nacizem in fašizem spet rojevata tudi v slovenski soseščini, je na spominski prireditvi ob dnevu izgnancev pri gradu Rajhenburg menil predsednik vlade Marjan Šarec. Spet se rišejo zemljevidi, spet se obujajo stare tradicije in spet se obujajo celo pozivi k popisu Slovencev v sosednji državi, je opozoril. Po njegovih besedah je treba "to obsoditi in tega se je treba zavedati".

Slovenija želi vedno živeti v dobrososedskih odnosih in biti prijatelj z vsemi. Ne samo s sosedi, ampak z vsemi evropskimi in svetovnimi državami. "Ne moremo pa in ne smemo biti tiho, kadar se spet rojevajo takšne ideje. Kajti tisti, ki mislijo, da bi slovenski narod kar tako preživel, brez odpora, brez žrtev, so v veliki zablodi," je poudaril Šarec. "Kajti, kdor sodeluje z okupatorjem, je zgolj orodje v rokah okupatorja. Okupator ga ne bo nikoli cenil, po uporabi ga bo vedno zavrgel. Kajti nikoli ne bo njegov," je pristavil.

Predsednik republike Borut Pahor se je odzval na objavi zemljevida velike Madžarske in iredentističnega zemljevida Italije. Prvega je madžarska uradna komunikacijska pisarna objavila ob madžarskem prazniku nacionalne povezanosti, 4. juniju in zraven pripisala: "Dve tretjini ozemlja sta nam bili odvzeti." Zemljevid, na katerem so v italijanska ozemlja vključeni tudi del Slovenije, Istra, Dalmacija, Korzika, del Provanse in švicarski kanton Ticino, pa je s pripisom Naša Italija objavil tržaški občinski svetnik Lorenzo Giorgi ob dnevu republike, ki ga v Italiji obeležujejo 2. junija.

Pahor je ocenil, da je "razumljivo in prav, da objava zemljevidov, ki bi jih bilo mogoče razumeti kot izraz ozemeljskih zahtev, naleti na zaskrbljenost in zavračanje demokratične javnosti in politike". "Prav zaradi takih poskusov si moramo še bolj prizadevati za uveljavljanje dobrih praks spoštovanja in sodelovanja, tako znotraj nacionalnih okvirov kot med njimi," je poudaril Pahor.

2/3 of the country was taken away https://t.co/ZYKJH78pcm pic.twitter.com/HGngXuvChw

— About Hungary (@abouthungary) June 4, 2019

Zunanje ministrstvo je obsodilo objavo zemljevida velike Madžarske ter poudarilo, da je EU nastala na preseganju sovražnosti med narodi in bremen preteklosti. Slovenija pa si bo kot odgovorna članica EU še naprej prizadevala za spodbujanje prijateljstva, strpnosti in sodelovanja med sosednjimi državami, ki so vse tudi članice EU.

Na objavo zemljevida velike Madžarske in na predlog sprememb zaščitnega zakona Slovencev v Italiji so se ostro odzvali tudi v nekaterih poslanskih skupinah, pa tudi nekateri poslanci s Primorske. Iz SDS pa so sporočili, da objave zemljevida velike Madžarske ne bodo komentirali.

Država bi morala vzpostaviti jasno in odločno držo, ko se velike sile okrog nas odločajo, da bi morda imele apetite po ozemlju, ki je slovensko, je poudaril tudi vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec. Po njegovem bi bili potrebni bolj odločni koraki s strani zunanjega ministra Mira Cerarja.

Težnje sosednjih držav po slovenskem ozemlju so nedopustne tudi po prepričanju poslanca NSi Jerneja Vrtovca, slovenska politika pa mora odločno reagirati in poslati ostre protestne note proti odločitvam ene in druge države. Meni, da pri teh potezah ne gre več samo za provokacijo, temveč "za sistem, za načrt, morda ustrahovanje". Če se slovenska politika ne bo odločno odzvala, se bo to še naprej dogajalo, kar ni prav. Kot poslanec, ki prihaja s Primorske, je izrazil zlasti zaskrbljenost zaradi slovenske manjšine v Italiji, zaradi ozemeljskih teženj Italije in predloga za popisovanje manjšine.

Nedopustno in nesprejemljivo je kakršnokoli popisovanje italijanske manjšine, to je ustavno sporno, je opozoril tudi Marko Bandelli (SAB). V Sloveniji spoštujemo italijansko manjšino, enako po principu recipročnosti pričakujemo tudi od Italije, je poudaril.

Predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Ksenija Dobrila in Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj pa sta se odzvala na predlog italijanskega poslanca Roberta Novellija za spremembo zaščitnega zakona, ki ga vidita predvsem kot provokacijo. Bandelj je ob tem izpostavil pomen dialoga.

Pri Novellijevem predlogu, ki med drugim predvideva popis prebivalstva v Furlaniji-Julijski krajini (FJK), gre po besedah Dobrile predvsem za draženje oziroma razburjanje javnega mnenja, saj za popis ni nobene pravne osnove. "Zaščita manjšin v Italiji temelji na principu avtohtonosti, ne pa na principu številčnosti neke manjšine," je poudarila za STA.