Dodal je, da pa so "ostali spomini, ki dajejo novemu času moč, da bi bil boljši od prejšnjega". "Boris Pahor je bil, z besedami Draga Jančarja, človek s prepovedanimi sanjami, ki so postale resničnost. Bil je očividec, pričevalec, opominjevalec. Vest slovenstva, Evrope in sveta. Človek, ki je zase terjal svobodo, da misli drugače in je to enako svobodo zahteval tudi za druge," je povedal predsednik republike.

"Nemogoči potnik skozi zgodovino" je po besedah Boruta Pahorja "s svojo neverjetno življenjsko silo postal predvsem navdihovalec. Zaradi njega vemo, da si lahko upamo sanjati prepovedane sanje. Bil je pisatelj brez meja, državljan sveta, človek srca".

Kot je še povedal, osebno čuti globoko zadoščenje, da sta ga z italijanskim predsednikom in prijateljem Sergiom Mattarello odlikovala z odlikovanji obeh držav na dan, ko je tržaški Narodni dom po 100 letih postal znova slovenski.

Poslovil se je velik človek, živa priča grozot totalitarizmov 20. stoletja, vzor narodne pripadnosti in življenjske pokončnosti. Njegova zvestoba slovenstvu, slovenski kulturi in jeziku ostaja naš navdih. Naj počiva v miru.

Iskrena hvala za vse, Boris Pahor. pic.twitter.com/PCpbzb4uBo

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) May 30, 2022

Spomnil je na besede Borisa Pahorja, ki je ob tem dejal, da "odlikovanji posveča vsem mrtvim, vsem, o katerih je pisal, začenši z Lojzetom Bratužem in štirimi bazoviškimi junaki, ki se jim bo 13. julija poklonil tudi predsednik italijanske države".

"Slovenke in Slovenci, Evropejke in Evropejci, srečni smo, da nam je usoda namenila Borisa Pahorja," je nagovor sklenil predsednik republike.

Italijanski predsednik Mattarella pa se je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa poklonil z besedami: "Odločen glas slovenske manjšine v Italiji, visok in jasen literarni izraz 20. stoletja, pričevalec in žrtev strahot, ki so jih povzročile vojne, podivjani nacionalizem in totalitarne ideologije, interpret kompleksne zgodovine svoje zemlje, zapušča veliko praznino v evropski kulturi." Ob izrazu globokega sožalja ob pisateljevi smrti je spomnil, da je zamejski literat za svoje delo prejel visoko italijansko odlikovanje, vitez velikega križa, red za zasluge Italijanske republike.

Njegova zvestoba slovenstvu, slovenski kulturi in jeziku ostaja naš navdih, je zapisala vlada. Odhajajoči premier Janez Janša pa je ob tej priložnosti delil misel: "Preden izraziš željo po prijateljstvu z drugimi narodi, se najprej predstavi in povej, kdo si."

Predsednik Gibanja Svoboda in mandatar za sestavo nove vlade Robert Golob pa je zapisal: "V sebi je združeval neomajno ljubezen do slovenskega naroda. Slovenski pisatelj je postal kljub nenaklonjenim življenjskim okoliščinam in tedanjemu totalitarnemu režimu, ki je naš jezik globoko odrinil in pregnal iz javne rabe. Ni se uklonil režimu in s svojimi pronicljivimi deli zaznamoval človeštvo in slovensko manjšino. Njegov opus bo živel naprej s prihodnjimi generacijami."

Pahorju se je poklonila tudi kandidatka za zunanjo ministrico Tanja Fajon in predsednica SD. Kot je dejala, je bil eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev in velik borec proti totalitarizmu.

Umrl je velik Slovenec, pisatelj svetovnega formata in neutruden borec proti vsem totalitarizmom. Verjel je v prihodnost. S svojimi pričevanji si je prizadeval, da se grozote vojn ne bi nikdar več ponovile.

Počivaj v miru, naj ti bo lahka slovenska zemlja. ????????????

— Matej Tonin (@MatejTonin) May 30, 2022

Predsednik stranke NSi in poslanec Matej Tonin pa je na Twitterju zapisal, da je umrl velik Slovenec, pisatelj svetovnega formata in neutruden borec proti vsem totalitarizmom. Po njegovih besedah si je s svojimi pričevanji prizadeval, da se grozote vojn ne bi nikdar več ponovile.

Predsednica državnega zbora (DZ) Urška Klakočar Zupančič je povedala, da je Slovenija izgubila zelo pomembnega človeka. Pisateljevim svojcem je izrekla sožalje ter napovedala, da bodo na izredni seji DZ spomin na Pahorja obeležili z minuto molka.

Pahor je umrl v 109. letu starosti na svojem domu v Trstu. Vse življenje je opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam. Njegovo najbolj znano delo je Nekropola, v kateri je opisal taboriščno izkušnjo in s katero je zaslovel tudi po Evropi. Bil je prejemnik številnih priznanj, med njimi Prešernove nagrade, srebrnega častnega znaka RS in francoskega reda legije časti.