Obzorje 2020 priložnost za Univerzo na Primorskem

Koper

Okvirni program EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020, v okviru katerega bo na voljo 80 milijard evrov, za Univerzo na Primorskem predstavlja veliko priložnost. Po besedah rektorja Dragana Marušiča njihova univerza premore odlične raziskovalne skupine in povezave s tujino, s pomočjo Obzorja 2020 pa bodo bolj do izraza prišli njeni potenciali.

Pri programu Obzorja 2020, ki ga je Bruselj potrdil v začetku decembra, gre za največji raziskovalni program EU do sedaj. Je tudi eden največjih javno financiranih programov po svetu.

Glavna novost Obzorja 2020 je ta, da so raziskave in inovacije enakopravno povezane v skupni program, pridružuje pa se tudi program za konkurenčnost, ki je pred tem sodil na področje gospodarstva, je ob robu predstavitve za STA pojasnil Nacionalni koordinator za Obzorje 2020 Peter Volasko.

Obzorje 2020 se poleg tega po Volaskovih besedah osredotoča na globalne družbene izzive ter v luči prispevka k reševanju gospodarske krize v Evropi daje še večji poudarek malim in srednjim podjetjem, predvsem z vidika dviga njihove kapacitete za vlaganje v raziskave in inovacije ter dviga njihove konkurenčnosti in visokotehnološke naravnanosti. Deklarirani cilj je, da bi v program vključili 20 odstotkov malih in srednjih podjetij.

Marušič v Obzorju 2020 vidi vozilo v boljšo prihodnost za to univerzo

Rektor Marušič je za STA izpostavil, da predstavitev sovpada s sprejemanjem strategije razvoja Univerze na Primorskem do leta 2020, ki po njegovih besedah stremi k bolj velikopoteznim odločitvam. "Tisto, kar morda tepe Slovenijo, je prav ta prevelika zadržanost in sklicevanje na lastno majhnost," je ocenil in dodal, da v znanosti uspevajo tudi odlični posamezniki, ki lahko za sabo potegnejo večje skupine.

Univerza na Primorskem ima nekaj odličnih raziskovalnih skupin ter odlične povezave z drugimi državami po celem svetu, zato Marušič v Obzorju 2020 vidi "vozilo v boljšo prihodnost za to univerzo, kjer bodo vsi potenciali, predvsem njenih mlajših raziskovalcev, lahko prišli do izraza".

Vodja sektorja za znanost na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Boh je opozoril na usmeritve Evropske komisije o potrebi po oblikovanju instrumentov za koncentracijo sredstev na posameznih prioritetnih področjih. Iz tega vidika je po njegovem izjemno pomembno, da univerza kot celota oblikuje svojo strateško usmeritev, ki se bo lahko vklopila v različne strateške dokumente. Kot veliko konkurenčno prednost Univerze na Primorskem v primerjavi z večino raziskovalnih organizacij pri nas je tudi Boh izpostavil velik poudarek, ki ga ta univerza daje čezmejnemu sodelovanju.

Deli novico:

Kolega  |  21 .01. 2014 ob  08: 58
Gospodje revizorji naj v zvezi z gradbenimi investicijami najprej revidirajo papirje iz cajta gospoda Kitarobrenka, Šlatalca Tajnic in Pivca Krašekega Terana, nenadomestiljivega Radeka B, Penkalovega FDV-SD-jevskega kolega. Potem naj se pa še z Lukšičevim in Penkalovim 1,4 milijončka pozabavajo ...

Sicer pa: ni pomoči univerzi, ki kot "osebnost, reference, mednarodne stike in ugled v stroki" razume HABILITIRANJE V ZNANSTVENE NAZIVE MIMO PRAVIL IN PRAVILNIKOV (Lučka, kako je že bilo s prevajanjem pedagoških v raziskovalne nazive in obratno? Rado, mar nisi vedel, da je za kandidaturo v višji znanstveni naziv potrebno predložiti drug nabor znanstvenih del, kot si ga priložil ob napredovanju v nižji naziv?); NEPREDAVANJE/NADOMEŠČANJE S STRANI ASISTENTOV IN MLADIH RAZISKOVALCEV; UKVARJANJE Z GRADBENIŠTVOM NAMESTO RAZISKOVANJEM; SKLEPANJE MILIJONSKIH GRADBENIH POSLOV Z GRADBENIM PODJETJEM LASTNEGA SVAKA; PISANJE PROJEKTNIH POROČIL NAMESTO DELA NA RAZISKOVALNIH PROJEKTIH; PLAGIATORSTVO IN KRAJO INTELEKTUALNE LASTNINE; SKLEPANJE POGODB O RAZISKOVANJU S SAMIM SEBOJ KOT "ZUNANJIM STROKOVNJAKOM" (KLJUB TEMU, DA SI DIREKTOR ISTE RAZISKOVALNE INSTITUCIJE); PRODAJANJE SVOJIH OSEBNIH AVTOMOBILOV SAMEMU SEBI KOT DIREKTORJU JAVNEGA RAZISKOVALNEGA ZAVODA itd. itd. itd.

No, kdor koli, ki mu je zgoraj našteto najboljši porok univerzitetnega razvoja, bo seveda povsem logično gnojnico polival čez "mlade, ki ne morejo zbrat niti treh člankov za docenturo" ... To, da jih niso mogli zbrat zaradi njega, tj. ker so za mezdno plačilo opravljali dela, za katera je bil mastno plačan on sam, je pri visokoletečem karieriranju pač popolnoma postranskega pomena.

Ane, DAROVČIK?

profesor |  20 .01. 2014 ob  22: 14
dokler so iste svinje pri koritih, se potenciali ne bodo NIKOLI izkazali ..., ker jim to ni omogočeno. No pa dajmo, Marušičev klan, ex Darovčev, pa Pišot, pa Čokova ipd. sranje ... pravi akademiki, res!
rebranding |  20 .01. 2014 ob  20: 26
Big deal, če je razpis, cela Evropa ve, da se začenja nov finančni mehanizem. Projekte je treba najprej dobit in pol se važnarit po časopisih. Naj raje povejo, kdaj bodo dovolili revizorjem, da pregledajo sporne posle.
Alchemist |  20 .01. 2014 ob  17: 22
Super priložnost za perspektivno univerzo....dokler ne bo prišla ven nova korupcijska afera seveda.
recept za uspeh |  20 .01. 2014 ob  17: 01
skenslat vse, ki imajo osebnost, reference, mednarodne stike in ugled v stroki, je nujen predpogoj za uspeh na mednrodnih projektih. Tam samo čakajo na mlade, ki ne morejo zbrat niti treh člankov za docenturo.