Mladi v starosti od 18 do 24 let so od leta 2014 do 2023 povzročili 19.841 prometnih nesreč oziroma 17,3 odstotka. Vseh nesreč, ki so jih povzročili vozniki, je bilo 114.917. Vozniki, stari od 18 do 20 let, so v zadnjem desetletju v povprečju letno povzročili 7,2 odstotka prometnih nesreč, vozniki, stari od 20 do 24 let, pa 10,1 odstotka. "V zadnjih desetih letih povzročijo mladi vozniki osebnih avtomobilov, stari od 18 do 20 let, povprečno 830 prometnih nesreč letno, mladi v starosti od 21 do 24 let pa povprečno 1.150," pojasnjujejo na Agenciji za varnost prometa.

Mladi vozniki v starosti od 18 do 20 let vsako leto zakrivijo v povprečju 29 prometih nesreč s smrtnim izidom ali hudimi poškodbami. "To število po letih precej niha, a je z leti opazen trend upada. Pri starostni skupini od 21 do 24 let je s povprečno 45 povzročenih prometnih nesreč letno v obdobju 2013–2018 upadlo na povprečno 32 v letih 2019–2023," odgovarjajo na agenciji.

Koliko nesreč se zgodi zaradi uporabe mobilnega telefona, policija ne beleži

Neprilagojena hitrost, kot vzrok za nesrečo, ki izrazito izstopa pri mlajših voznikih, s starostjo voznikov upada. Prav tako neustrezna varnostna razdalja. Nepravilna stran oz. smer vožnje, kot vzrok za nesrečo, pa se s starostjo voznikov ne spreminja bistveno. "Opazno povišanje z leti je zaznati pri vzrokih za neupoštevanje pravil o prednosti ter premiki z vozilom," pravijo na agenciji.

Policija pa ne beleži vzrokov za prometne nesreče, ki so povezani z uporabo mobilnih telefonov in drugih motečih dejavnikov, ki so lahko neposreden vzrok ali pa eden izmed dejavnikov pri nastanku prometnih nesreč.

Delež mladih voznikov v starosti od 18 do 30 let kot povzročiteljev hudih ali smrtnih prometih nesreč z leti upada, opazen pa je porast v starostnih skupinah nad 61 let.

Relativna primerjava med vozniki osebnih vozil kot povzročitelji vseh prometnih nesreč glede na število voznikov z vozniškim dovoljenjem B kategorije po starostnih razredih kaže na najvišji delež pri mladih voznikih, tako v starostni skupini 18–20 let ter 21–24 let, in porast pri voznikih v starostnih skupinah 71–80 ter več kot 80 let.

"Zanimivo sta si kontradiktorna grafa, ki prikazujeta delež voznikov osebnih avtomobilov po starostnih razredih kot povzročiteljev prometnih nesreč po letih ter isto število glede na število vozniških dovoljenj B kategorije. Tako da se poraja vprašanje, ali je ta relativna primerjava glede na število vozniških dovoljenj sploh ustrezna, saj bi bila precej bolj realna primerjava glede na število prevoženih kilometrov, česar pa seveda ni mogoče izmeriti po starostnih razredih oz. po starosti voznikov," izpostavljajo na agenciji.

Kaj je glavni vzrok za objestno vožnjo pri mladih?

Za voznike začetnike veljajo drugačna pravila sankcioniranja. Prenehanje vozniškega dovoljenja se jim izreče, ko dosežejo sedem kazenskih točk. Preostalim voznikom se izreče ukrep prenehanja vozniškega dovoljenja pri 18 kazenskih točkah.

Na vprašanje, kaj je glavni vzrok za objestno vožnjo pri mladih ljudeh, na agenciji odgovarjajo, da gre za več psiholoških dejavnikov. Eden od njih je premalo izkušenj – manj praktičnih izkušenj na cesti vpliva na sposobnost prepoznavanja nevarnosti, pravilnega odzivanja in obvladovanja voznih razmer. Prav tako mladi vozniki velikokrat precenjujejo svoje vozniške sposobnosti in zato lahko močneje stopijo na plin, vozijo na prekratki varnostni razdalji ali tvegajo pri prehitevanju.

Mladi pogosto želijo narediti vtis ali pa "jih vodi želja po sprejemanju tveganj zaradi socialnega pritiska" in prisotnost sovrstnikov v vozilu lahko poveča možnost, da bodo vozili tvegano. Bolj dovzetni so tudi za motnje pozornosti, kot je uporaba telefona, glasna glasba, pogovor s sopotniki, kar zmanjšuje osredotočenost na cesto. Vožnja pod vplivom alkohola in mamil drastično poveča možnost za nesrečo.

"Za mlade voznike je manjša verjetnost, da bodo dosledno uporabljali varnostni pas ali se držali varnostnih predpisov, zlasti med krajšimi vožnjami. Vožnja ponoči pa predstavlja tveganje za mlade voznike zaradi zmanjšane vidljivosti in povečane utrujenosti. Hkrati vožnjo ponoči spremlja tudi več družabnih aktivnosti, ki lahko vključujejo alkohol in droge," razlagajo na agenciji in dodajajo:

"Mogoče bi veljalo razmisliti o regulaciji, kot že velja za motoriste, ki se nanaša na izkušnje in sposobnosti voznika v povezavi z močjo vozila."

Bi morali tudi pri nas uvesti omejitve za mlade voznike oz. voznike začetnike?

Ponekod v tujini že veljajo omejitve, ki so povezane z voznimi sposobnostmi ali izkušnjami mladih voznikov. V Avstraliji – New South Wales, Victoria, Queensland – mladi vozniki ne smejo voziti športnih avtomobilov in avtomobilov z velikimi motorji. Britanci sicer nimajo uzakonjenih omejitev, vendar zavarovalnice mladim voznikom nalagajo višje premije za vozila z močnejšimi motorji, nekatere zavarovalnice pa kritja mladim voznikom, ki vozijo avtomobile z večjimi zmogljivostmi, sploh ne nudijo.

Tudi Italija je leta 2011 uvedla omejitve za mlade voznike, ki prva tri leta po opravljenem izpitu ne smejo voziti avtomobilov, ki imajo moč več kot 70 kW (93 KM) ali razmerje med močjo in težo, ki presega določene meje.

"Starši so s svojim zgledom in ravnanjem seveda ključni akter v prometni vzgoji otrok v vseh obdobjih in s svojimi odločitvami, žal, lahko tudi zaznamujejo svojega otroka. Na agenciji skupaj s policijo poudarjamo, da e-skiroji, motorji in na koncu avtomobili niso igrače."

Voznik začetnik ni isto kot mladi voznik

Na agenciji so prepričani, da je bila uvedba obveznega programa dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov leta 2010 velik korak naprej. Pa še razliko je potrebno razumeti, kdo so mladi vozniki in kdo vozniki začetniki.

Mladih voznikov zakon ne opredeljuje, lahko pa kot mlade voznike razumemo kategorijo voznikov, ki imajo podobno kot starejši vozniki, izražene določene skupne značilnosti, kot je nepremišljenost in nespoštovanje pravil, upiranje pravilom, močan vpliv sovrstnikov, precenjevanje lastnih sposobnosti, pomanjkanje izkušenj.

Voznik začetnik pa je voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti oz. voznik motornega vozila dve leti od pridobitve vozniškega dovoljenja ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v tujini ali v Sloveniji. Je tudi voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorij A2, A in B, pa čeprav že ima vozniško dovoljenje za kategorije AM, A1, B1, F ali G.