V projektu bodo sodelovali partnerji iz sedmih evropskih držav in Ugande (med njimi so tudi Oxfordska univerza, Aarhus Univerzita iz Danske, Univerza Tor Vergata iz Italije). 

Posebnost projekta je tudi ta, da bodo vanj vključene informacije, ki jih bodo kot del t. i. državljanske znanosti (angl. citizen science) zbirali prebivalci teh držav v sklopu več iniciativ: zdravje (debelost in kardiovaskularne bolezni; nalezljive bolezni, vključno s covidom-19), racionalna raba energije ter varstvo in spremljanje (monitoring) prostoživečih živali. Slednja bo v celoti potekala v Sloveniji.

Prof. dr. Elena Bužan

V Sloveniji v projektu poleg UP FAMNIT sodeluje tudi Lovska zveza Slovenije ter vodilni domači raziskovalci divjadi z Visoke šole za varstvo okolja iz Velenja in z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Vodja raziskovalnega projekta na UP FAMNIT je prof. dr. Elena Bužan, ki se že vrsto let ukvarja z raziskovanjem populacijske in varstvene genetike ter varstvom narave. Na UP FAMNIT predava Varstveno biologijo in Varstveno genetiko ter je prodekanja za kakovost.

V monitoring prostoživečih živalih bodo vključeni podatki, ki bodo sistematično zbrani s pomočjo državljanov (posameznikov), tj. lovcev in drugih ljubiteljev narave, kar bo oblikovalo izjemno bazo znanja, saj so tako obsežni monitoringi zgolj z aktivnostmi raziskovalcev praviloma neizvedljivi zaradi njihovega (pre)majhnega števila.

Ta iniciativa pomeni nadgradnjo slovenskega, v svetu edinstvenega sistema za monitoring velikih sesalcev v kopenskih ekosistemih (razvila ga je Lovska zveza Slovenije), pri čemer bodo vključene tudi druge prostoživeče živalske vrste, za katere danes ne obstaja sistematičen monitoring.

Raziskava bo omogočila pridobivanje ključnih vhodnih parametrov z uporabo izvirne zasnove vzorčenja in zbiranja podatkov s kombiniranjem prostorskih, ekoloških in genetskih podatkov. Razvoj programske opreme za spremljanje in zbiranje terenskih podatkov o prostoživečih živalih bo nadgrajen z možnostjo zbiranja genetskega materiala, ki ga bo lahko prostovoljec v skladu z navodili, dostopnimi v aplikaciji, zbral in dostavil v gensko bazo.

V sklopu projekta razvita mobilna aplikacija bo vsebovala tudi možnost nalaganja slikovnega gradiva, ki bo raziskovalcem dostopno za nadaljnjo kritično oceno določenega podatka in za povečanje kakovosti terenskih podatkov.

Z novimi podatki do boljšega spoznavanja številnih živalskih vrst

Aplikacija, zbrani podatki in raziskovalno delo ne bodo omogočili le prepoznavanja stanja, populacijskih gostot in dinamike prostoživečih živali, temveč tudi zaznavanje lokalnih genetskih prilagoditev specifičnim okoljskim razmeram.

Nove računske rešitve za kompleksen nabor podatkov bodo tudi priložnost za preučevanje in primerjavo okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na premike in disperzijo živali, novo metodologijo pa bodo uporabili tudi za ugotavljanje povezljivosti krajine ter za podporo pri sprejemanju odločitev, kako izoliranost populacij zmanjšati v primerih, kjer je ekološki cilj ustrezna povezljivosti prostora, ali morda celo povečati, npr. v primeru izbruha bolezni.

Z vključevanjem številnih podatkov, ki jih bodo na sistematičen način zbrali državljani, bodo zagotovljeni boljši parametri o značilnostih določenih živalskih vrst - zlasti tisti, ki jih trenutno ne poznamo dovolj dobro (npr. številčnost in njihova demografska sestava), hkrati pa bo povezljivost, preverljivost in obdelava tako zbranih podatkov omogočila sprejemanje strokovno še bolj podprtih in relevantnih upravljavskih odločitev.

Raziskovalni projekt sovpada z različnimi vseevropskimi mrežami, katerih cilj je izboljšati pretok informacij in podatkov med raziskovalci in končnimi uporabniki. Novo pridobljeni podatki o jelenjadi in srnjadi bodo lahko vključeni v mrežo Eurodeer (https://eurodeer.org/), podatki o divjem prašiču pa v mrežo Euroboar (https://euroboar.org/).

Obe mreži sta namenjeni zbiranju, pretoku in izmenjavi podatkov, ki izhajajo iz različnih okolij Evrope, ter zagotavljanju dostopa do obsežne baze ekoloških podatkov v panevropskem prostoru, zato bo projekt pomembno prispeval tudi k evropskim raziskavam prostoživečih živali.

Sodelavci projekta so tudi člani evropske mreže E-NetWild (https://enetwild.com/), ki se posebej osredotoča na širjenje bolezni med prostoživečimi živalmi, zato bodo rezultati projekta velikega pomena za poglobitev znanja o prostoživečih vrstah in z njimi povezanih boleznih.

Možnost aktivnega sodelovanja pri spoznavanju narave in okolja, v katerem živimo

"Podatki, pridobljeni s pomočjo državljanov oziroma ljubiteljev narave, bodo velikega pomena za razumevanje, kako se živali prilagajajo spremembam v okolju; gre za izjemno pomembno vprašanje, še zlasti zaradi nenehnih pritiskov in sprememb okolja, ki jih povzroča človek, pa tudi zaradi naraščanja števila izbruhov bolezni, vnosa in širjena tujerodnih vrst ter spreminjanja življenjskih razmer zaradi podnebnih sprememb. Vplive spreminjajočega se okolja lahko spremljamo le s sistematičnim in strokovno podprtim monitoringom.

Čeprav je trenutni monitoring divjadi v Sloveniji veliko boljši kot v drugih evropskih državah, ga je mogoče še nadgraditi, zlasti  glede sistematičnega zbiranja in analize informacij, ki jih pri svojih vsakodnevnih aktivnostih redno pridobivajo lovci, npr. opazovanje živali in njihovega vedenja, podatki o številu mladičev, ki jih vodi posamezna samica, podatki o spolnem razmerju mladičev oziroma demografski sestavi populacij. Za doseganje obojega predstavlja vključitev državljanske znanosti zelo velik, do sedaj skoraj neizkoriščen potencial," poudarja Bužanova.

Danes so posamezniki zelo ozaveščeni o aktualnih družbenih vprašanjih in problemih, kar zagotavlja večjo skrb za naravo, obenem pa lahko zaradi enostranskega dojemanja ali nepoznavanja dejstev prihajajo do napačnih zaključkov glede upravljanja s prostoživečimi živalskimi vrstami. Po besedah dr. Bužanove se lahko s tem povečujejo konflikti med upravljalci populacij (lovci) in drugimi uporabniki prostora, zlasti tistimi, ki jim je blizu varstvo narave in naravnih virov.

"Mednje sodijo ljubitelji narave in prav te bomo, poleg lovcev, v projektu še posebej naslovili in pozvali za vključitev. Zato je zelo pomembno, da vsakemu državljanu ponudimo možnost aktivnega sodelovanja pri spoznavanju narave in okolja, v katerem živi." 

"Aktivno sodelovanje državljanov je tudi izjemnega pomena za blaženje konfliktov med ljudmi in prostoživečimi živalmi (npr. zmanjšanje škod na kmetijskih površinah in števila trkov na prometnicah) ter za zmanjšanje tveganj, povezanih s širjenjem bolezni, ki imajo lahko zelo hude posledice za dobrobit živali in ekonomijo prizadetih držav," dodaja Bužanova. 

Rezultati projekta bodo dostopni širši javnosti preko poljudnih objav, končnim uporabnikom pa preko strokovnih in znanstvenih objav.