Na NIJZ potrjujejo, da so v Sloveniji zaznali pojav droge pink kokain v lanskem letu. "V analiziranih vzorcih v storitvi anonimnega testiranja drog kot dela sistema zgodnjega obveščanja (EWS _ Early Warning System on New Psychoactive Substances), ki poteka v Sloveniji, smo leta 2023 prvič zaznali pojav droge pink kokaina," pojasnjujejo.

Nekateri mediji so že poročali, da dejansko ne gre za kokain, temveč za druge droge (od ketamina, pa do metamfetamina, MDMA-ja, pentedrona, kofeina, opioidov), rožnata barva pa naj bi bila posledica barvila za hrano. Kot pojasnjuje Slovenska osrednja točka Agencije EU za droge, gre pri 'pink kokainu' oziroma 'tusi' običajno za mešanico več drog, in sicer MDMA, ketamina, kofeina, 2C-B. "V mnogih pogledih je rožnati kokain primer bolj sofisticiranega trženja sintetičnih snovi potrošnikom, ki verjetno slabše razumejo, katere kemikalije dejansko uporabljajo. Rožnati kokain je obarvan rožnato, da se razlikuje od drugih snovi, kot sta kokain in metamfetamin. Izrazita rožnata barva izvira iz živilskega barvila ali obarvanega pecilnega praška," navajajo in obenem potrjujejo navedbe, da je prav roza barva bolj privlačna za uporabnike. "Prav gotovo so oblika, barva in način uporabe (v obliki tablete) tisti faktorji, ki vplivajo na razširjenost in prepoznavnost neke droge," poudarjajo.

Učinki roza kokaina za uporabnika so lahko zelo različni, saj številni zasegi vsebujejo mešanice različnih nevarnih drog, vendar je roza kokain podobno kot MDMA ali ekstazi psihedelična droga, ki spreminja dojemanje. "Zaužitje neznane snovi ali mešanice zdravil je nevarno in je lahko tudi smrtonosno," opozarjajo.

Učinek te druge je drugačen. "Kokain je močno poživilo in vpliva na dvig energije, evforičnega razpoloženja in dviga samozavesti. Prisotne snovi v pink kokainu pa delujejo drugače in poleg evforije povzročajo stanja odmaknjenosti od samega sebe in občutek odmaknjenosti od zunanjega sveta. Ob visokih odmerkih lahko uporabniki doživijo t. i. "K-luknjo", stanje ekstremne disociacije (vrzeli med mislimi, čustvi, spomini ali celo občutkom lastne identitete), kar lahko spremljajo vidne in slušne halucinacije," razlagajo.

Kot še opozarjajo, je na trgu vedno večja dostopnost širšega nabora drog kot v preteklosti, pri čemer so snovi pogosto na voljo z visoko čistostjo ali v novih oblikah, mešanicah ali kombinacijah. Nove snovi prinašajo tudi nova tveganja, saj so tako potrošniška kot znanstvena spoznanja o tveganjih za zdravje lahko še neznana. "Uporabniki, ki jemljejo neznane droge, so lahko izpostavljeni večjemu tveganju za zdravstvene težave, vključno s potencialno smrtno zastrupitvijo, saj po možnosti nevede uporabljajo močne ali neznane snovi."

Problematična je tudi uporaba več drog hkrati, saj se lahko prodajajo snovi, ki vsebujejo eno ali več drog, ki pa včasih niso tista, ki jih je kot kupec pričakoval, bodisi v mešanici s snovjo, ki jo je nameraval kupiti, bodisi kot nadomestek zanjo. "To pomeni, da se potrošniki morda ne zavedajo, katero snov ali snovi dejansko uporabljajo. Kombinirana uporaba zdravil lahko poveča tveganje za zdravstvene težave in oteži zagotavljanje učinkovitih intervencij, kar je na primer problem pri odzivu na akutno zastrupitev," svarijo.

V letu 2023 so testirali približno pet do deset primerov vzorca 'tusi': 47 % MDMA HCl, 37 % ketamin HCl, 4,3 % kofein, 2,9 % 2C-B HCl (ekstazi, ketamin, kofein in psihedelik oz. halucinogen 2C-B), v letu 2024 zaenkrat podobno število. Podatke analizirajo na ravni države, saj gre za manjše število testiranih vzorcev, zato informacij, ali je ta droga prisotna tudi na Primorskem oziroma v slovenski Istri, nimajo. "Možno pa je potegniti analogijo s podatki iz odpadnih voda, ki se redno izvajajo glede prisotnosti drog v odpadnih vodah. Koper je eno izmed mest, kjer se v Sloveniji izvaja to testiranje in je seveda obremenjen glede uporabe drog v podobni meri kot večja mesta v Sloveniji," navajajo v odgovoru na naša vprašanja.

Po rezultatih zadnje nacionalne ankete, ki jo je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v letu 2023 izvedel že tretjič zapored, je sicer po razširjenosti uporabe najpogostejša prepovedana droga v Sloveniji konoplja, ki jo je že kdaj v življenju uporabila skoraj petina (18,8 odstotkov) prebivalcev Slovenije v starosti od 15 do 74 let. Sledijo prepovedane droge iz skupine stimulativnih drog; ekstazi je že kdaj v življenju uporabilo 2,8 odstotka prebivalcev, kokain 2,6 odstotka in amfetamin 2,3 odstotka prebivalcev. LSD in druge halucinogene droge je že kdaj v življenju uporabilo 2,2 odstotka prebivalcev Slovenije v starosti 15–74 let, manj kot odstotek prebivalcev pa je uporabilo nove psihoaktivne snovi (0,6 %), heroin (0,5 %) in metamfetamin (0,3 %).

Zaskrbljujoče pa je, da je med mladimi odraslimi, v okoljih nočnega življenja in med uporabniki prepovedanih drog v porastu uporaba kokaina.

NIJZ ocenjuje, da se razširjenost problematične uporabe drog v Sloveniji giblje med 6.000 in 10.400 oseb, medtem ko je razširjenost problematične uporabe opioidov stabilna in se giblje med 4000 in 6000 oseb. Pri tem opažajo, da sta se v zadnjih letih povečala tako obseg problematike zaradi uporabe prepovedanih drog in raznovrstnost populacije uporabnikov prepovedanih drog, kot tudi obseg in raznovrstnost pojavov, povezanih z uporabo prepovedanih drog, kot sta brezdomstvo in vidna uporaba drog v skupnosti. "Največ problematičnih uporabnikov drog je v osrednjeslovenski regiji, kjer je samo na območju Ljubljane približno 1250 uporabnikov, ki si droge injicirajo. Večinoma so to zasvojene in brezdomne osebe s kompleksnimi zdravstvenimi težavami in slabšim socialnoekonomskim položajem in številnimi ovirami v dostopu do zdravstvenih storitev in drugih programov pomoči," navajajo.

Na število uporabnikov prepovedanih substanc na Primorskem in v slovenski Istri se lahko sklepa posredno z rezultati, ki so zbrani z analizo odpadnih voda, ki jo izvaja Institut Jožef Stefan v sodelovanju z NIJZ. V njej je v letu 2022 sodelovalo sedem občin – Ljubljana, Velenje, Koper, Maribor, Novo mesto, Domžale-Kamnik in Kranj. Analiza odpadnih voda je pokazala, da je v Ljubljani pogosta uporaba kokaina, ekstazija in metamfetamina, v Velenju pa amfetamina. Največ ostankov THC-ja oziroma konoplje so zaznali v Kopru, v Ljubljani pa so zasledili še vsebnosti ketamina.