Zadnji dan v oktobru se praznovanju dneva reformacije pridruži še noč čarovnic, ki smo jo prevzeli od Američanov. Oživele bodo skrivnostne legende, ljudje si bodo nadeli grozljive maske, poti pa bodo osvetlile svečke v bučkah. Tradicionalno izročilo noči čarovnic sega daleč nazaj, v čase Keltov. Keltsko novo leto je zaznamovalo 31. oktober pod imenom Samhain. Napovedalo je začetek mraza, mraka in pomanjkanja.

Takrat so ljudje verjeli, da svetu vladajo strahovi, duhovi in smrt. Ko so Angleži prevzeli krščanstvo, so praznik preimenovali v Hallowe'en, ki je okrajšava za All Hallow Even in pomeni "večer vseh svetih".

Poganski praznik v krščansko-ameriški preobleki

Kelti so verjeli, da ob polni Luni, najpogosteje noč pred dnevom mrtvih (31. oktobra), mrtvi vstajajo iz svojih grobov in tako ponovno pridejo na Zemljo ter obiščejo svoje domove. Zaradi tega so se ljudje, prestrašeni, da bi srečali mrtve, skrivali za različnimi maskami in ustvarjali velik hrup. S prihodom Rimljanov je dan mrtvih dobil stalen datum. V noči pred tem dnem, po starem rimskem verovanju sodeč, je črni bog lova Samain prevzel oblast nad svetom, ubil boga Sonca in odpeljal boginjo vegetacije v podzemlje, kjer je ta morala ostati do prihodnje pomladi in bdeti nad mirujočimi semeni, živalmi, ki spijo, in dušami umrlih.

V tej noči so se simbolično ugasnila vsa ognjišča. Verovalo se je tudi, da mrtvi poslednjič pridejo na njihov svet, zato so jim na pragih svojih hiš nastavljali hrano. Nekateri so celo v ta namen izdolbli repe, pese ali krompir, ter vanje vstavili gorečo svečo, češ da bi tako pregnali grešne duše, a dobrim pokazali pot do njihovih hiš. Buča je za izrezovanje postala popularna šele v 16. stoletju v Ameriki, kasneje pa po celem svetu.

Strokovnjaki za zastave in tradicijo

Znani slovenski etnolog, Dr. Janez Bogataj, nam je glede ameriških praznikov dejal: "Zaenkrat so med globalnimi prazniki v Sloveniji najbolj zastopani valentinovo in noč čarovnic (kar je nepravilno poimenovanje) ter "Coca Cola" božiček. Že to je dovolj(!) in menim, da v prihodnje ne bo nekih novih inovacij v naša okolja, v kolikor se kateri od tiskanih medijev ne bo posebej zavzel za uvajanje še kakšne globalne ali amerikanistične neumnosti. Veselilo pa bi me, če bi se zgledovali po praznovanjih njihovih državnih praznikov. Pri nas namreč pogosto ne zmoremo niti izobesiti zastav!"

Alberto Pucer, zgodovinar in poznavalec istrske dediščine in gastronomije, pa nam je o praznovanju "vseh svetih" pred časom dejal: "Ni se delalo nobenih buč. Tisto noč iz prvega na drugi november so zvonili zvonovi v cerkvici pri pokopališčiu. Bil je praznik vseh svetnikov, zato je bil to velik praznik. V tistem času se je jedlo mušule (školjke op. p.), ki so jih prodajali na stojnicah. Praznovalo se je tudi blagoslov vina, vendar je to na god svetega Janeza, 27. decembra."