Akcija od prvega šolskega dne do 15. septembra poteka v organizaciji ministrstva za zdravje, policije, Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) in drugih nevladnih organizacij ter z medijsko podporo Vala 202 in TV Slovenija.

Namenjena je boljšemu izvajanju zakonodaje, ki prepoveduje kajenje v avtomobilu v prisotnosti mladoletnih oseb, predvsem pa kot opozorilo staršem, da ima lahko kajenje v zaprtih prostorih v bližini mladoletnih otrok hude zdravstvene posledice, je na novinarski konferenci povedala Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje.

"Še vedno je veliko odraslih, ki tega niso sprejeli in kadijo v prisotnosti mladoletnih oseb. V lanskem letu smo tako obravnavali 382 takih kršitev, v letošnjem letu 273," je povedal vodja sektorja prometne policije Ivan Kapun. Kot je pojasnil, je predvidena globa za takšno kršitev 250 evrov.

Vendar pa je glavni razlog akcije predvsem ozaveščanje o škodljivih posledicah izpostavljenosti tobačnemu dimu. V ta namen delijo tudi letake s preventivno vsebino. Varne ravni izpostavljenosti tobačnemu dimu ni, še posebej pa so ravni lahko visoke v zelo majhnih prostorih, kot je avtomobilska kabina, je opozorila Helena Koprivnikar iz NIJZ.

Če je posameznik dimu izpostavljen kratek čas se pojavijo posledice, kot so razdražene oči, nos, grlo, pojavi se lahko glavobol in slabost. Če pa je izpostavljenost pogosta in dolgotrajna, pa se lahko pojavijo iste zdravstvene težave kot pri kadilcu.

Še posebej so na tobačni dim občutljivi dojenčki, otroci, nosečnice in še nerojeni otroki ter tudi kronični bolniki. Ti pogosteje zbolevajo, pljuča se slabše razvijajo, zmanjšajo se pljučne funkcije, pogosteje zbolijo za bronhitisom in pljučnico, lahko se pojavi astma. Pasivno kajenje je lahko tudi vzrok za prezgodnji porod, nenadno smrt otroka po rojstvu in spontan splav ter škodljiv učinek na razvoj pljuč, je še povedala Koprivnikarjeva.

Opozorila je, da smo škodljivim snovem iz tobačnega dima izpostavljeni tudi, ko se v prostoru ne kadi več, saj se nalagajo na različne površine in se tam tudi zelo dolgo obdržijo. Po njenih navedbah je danes vsak peti nekadilec izpostavljen tobačnemu dimu, kar pomeni skoraj 300.000 oseb. Koprivnikarjeva je pri tem izpostavila, da nobena od tehnik prezračevanja in čiščenja zraka ne more odpraviti snovi iz prostora, zato je prepoved kajenja edini ukrep, ki lahko zaščiti posameznika pred pasivnim kajenjem.