Prvi maj, praznik dela, že trka na vrata. In z njim tudi najbolj znamenita obeležitev tega praznika, to je kres. V noči s 30. aprila na 1. maj bodo zagoreli številni kresovi in osvetlili predvsem zaledne hribe Obale. Da pa ne bi prišlo do neželenih požarov, oziroma da ogenj ne bi zbežal izpod nadzora, je potrebno slediti nekaterim preventivnim ukrepom.
Na Obali okrog 300 kresov
Gasilci predvidevajo, da bo v noči s 30. aprila na 1. maj gorelo okrog 300 kresov, sprememba v primerjavi z lanskim letom pa je ta, da kresov ni potrebno prijaviti gasilski brigadi. Je pa potrebno slediti nekaterim osnovnim pravilom varnega kurjenja v naravi.
Pomembna je že priprava
Za pripravo kresa je pomembna izbira primerne lokacije in priprava samega kurišča, pojasnjuje poveljnik Gasilske brigade Koper Vilij Bržan. "Kurišče ne sme biti preblizu ceste, hiše ali gozda. Urejeno mora biti tako, da je do kresa možen dostop, kurišče je potrebno tudi ograditi, saj se lahko le tako nadzira ogenj."
Kdor upravlja z ognjem, mora biti popolnoma trezen, žerjavico, ki ostane po kresu, pa je potrebno pogasiti bodisi z vodo bodisi z zemljo.
Kuri se lahko samo les
Gasilci bodo v času praznikov nadzorovali kresovanja oziroma ognje, ki bi lahko bili škodljivi. Pozorni bodo predvsem na črn gost dim, saj to pomeni, da je nekaj narobe, oziroma da nekdo kuri prepovedane snovi, kot so gume in plastika.
"V tem primeru mi takoj opozorimo, naj se ogenj pogasi, če pa to opazi požarni inšpektor ali policija, lahko sledi tudi plačilni nalog, saj je sežig tovrstnih snovi prepovedan," še dodaja Bržan. Vseeno pa se najdejo nekateri posamezniki, ki ta praznik želijo izrabiti za takšne nedovoljene sežige, v upanju, da tega ne bo nihče opazil.
Več iz rubrike Pod lupo: