December je za pse, ki se bojijo glasnih pokov, zagotovo med najbolj stresnimi meseci v letu. Posebej konec leta, ko petarde, rakete in ognjemeti pokajo z vseh strani. Nekoliko boljše je sicer, odkar je uporaba pirotehničnih sredstev omejena le na dneve med božičem in novim letom, a pokanju se žal kljub temu ne moremo izogniti. "To je še posebej naporno za naše pse, ki slišijo veliko boljše kot mi. Predvsem slišijo bistveno višje frekvence. Ljudje, recimo, slišimo zvoke do 20.000 Hz, psi pa do 65.000 Hz. Prav tako slišijo zvoke, ki so štirikrat bolj oddaljeni (ljudje najmočnejše zvoke slišimo do kilometra in pol daleč, pes pa isti zvok zasliši, ko je oddaljen do šest kilometrov). Tako si skrbniki niti predstavljati ne moremo, kakšna vojna se med prazniki za našega psa odvija zunaj," razlaga Tina Lekan iz Kinološkega društva Obala.

Kaj lahko storimo?

Ker so želje, da za praznike nihče ne bi metal petard, le utopija, je najboljše, da psa prej navadimo na pokanje. V najboljšem primeru začnemo na glasne zvoke navajati že mladička. Če smo te mesece zamudili, je pomembno, da se posvetimo tudi odraslemu psu. Začnemo doma, kjer nekaj metrov od psa na tla spustimo prazen jogurtov lonček. Če pes ob tem ne reagira, ga pohvalimo. Nato proizvajamo vse glasnejše zvoke (na tla nam na primer pade ponev ali kakšna glasna posoda) vse bližje psa. Če se pes na zvoke odzove, njegovo reakcijo ignoriramo. Nikoli ga ne tolažimo, ga ne čohamo in ne stiskamo k sebi! S tem namreč njegovo obnašanje le nagrajujemo in ga tako okrepimo.

Decembrskemu pokanju petard se poskušamo izogniti tako, da gremo na sprehod, ko večina ljudi še spi ali pa je v službi. Psa tako ven peljemo zelo zgodaj zjutraj, zgodaj popoldne ali pa zelo pozno zvečer. Kdaj je okrog nas največ pokanja, najbolje vemo sami, zato je dobro, da na podlagi tega izberemo najmirnejši čas. Lahko pa sprehode tudi malo skrajšamo, saj so nekateri psi tako pod stresom, da sploh ne želijo biti zunaj (razen toliko, da opravijo potrebo).

Psi (predvsem prestrašeni) morajo biti zunaj vedno na povodcu, saj lahko nekateri zaradi poka postanejo panični in zbežijo ter se ne znajo več vrniti nazaj. Skrbnikovih klicev pa zaradi afekta ne slišijo. Velik del strahu pa prispevamo skrbniki sami. Če imamo plašnega psa, je navadno tudi nam na sprehodih neprijetno, saj ves čas čakamo, kje bo počilo. S tem pa svoj strah dodatno prenašamo na psa. Zato moramo najprej skrbniki zaupati samim sebi, saj bomo s tem pomagali našim psom pri premagovanju njihovega strahu!

Pomoč zdravil

Ko ne vemo več, kako bi pomagali svojemu psu, gremo lahko k veterinarju, ki nam bo zanj predpisal pomirjevala. To počne vse več skrbnikov, saj je metoda pri premagovanju strahu najučinkovitejša. Če nismo ravno pristaš klasičnih zdravil, si lahko pomagamo tudi z naravnimi izvlečki. Strokovnjaki priporočajo Bachove cvetlične izvlečke, med katerimi je zelo učinkovito t. i. reševalno zdravilo Rescue Remedy. Psom pa naj bi pri premagovanju strahu pomagal tudi "ušesni dotik", ki ga je razvila Linda Tellington Jones. To je dotik, pri katerem notranjost pasjega uhlja s palcem nežno gladimo v smeri od glave do konca uhlja.

Za katero koli metodo se že odločimo, pomembno je, da se imamo s svojim psom med prazniki lepo. In prav to Vsem bralcem našega portala želijo v Kinološkem društvu Obala Koper! 

Sorodne vsebine:

Ljubka žival samo za odgovorne

Nove zastrupitve psov na Obali!

Pes za volanom? Zakaj pa ne!