Življenje v večstanovanjski stavbi pomeni življenje v skupnosti, ki s seboj prinaša takšne in drugačne obevznosti. Ena takih je tudi mesečno vplačevanje v rezervni sklad, ki zagotavlja vzdrževanja večstanovanjskih stavb. Zgodi pa se, da etažni lastniki stanovanj rezervnega sklada enostavno ne plačajo. Takih je na Obali za desetino.
Na Obali desetina neplačnikov rezervnega sklada
Slovenija
Po zakonu so v rezervni sklad dolžni vplačevati etažni lastniki v večstanovanjski stavbi, ki je starejša od 10 let, namen sklada pa je zagotoviti vzdrževanje stanovanjskega fonda in tako porazdeliti finančna bremena lastnikov na daljše obodbje. Gre sicer za nepovratna sredstva, ki jih torej lastnik ob morebitni prodaji stanovanja ne dobi nazaj, lahko pa to s kupcem stanovanja prodajalec poračuna ob dogovoru o višini kupnine.
Rezerni sklad naj bi plačevali lastniki, ne najemniki
Vplačevanje v rezervni sklad je torej obvezno za vse etažne lastnike, kar pa še ne pomeni, da se tega vsi držijo. Kot je ocenila Marjeta Vinčec s podjetja Dom Koper, ki je eden od upravnikov nepremičnin na Obali, je takih za okoli 10 odstokov ali več. Najpogosteje se zalomi pri lastnikih, ki svoja stanovanja oddajajo in se z najemniki dogovorijo, naj položnice plačujejo oni, ob tem pa niti ne spremljajo evidence, ali so računi zares plačani. A po stanovanjskem zakonu je vplačevanje v rezervni sklad izkjlučna obveznost etažnih lastnikov, ki se na najemnika ne more prenesti. Izjema je le, če se o tem stanodajalec in najemnik posebej sporazumeta.
Večina izvršb uspešnih
V primeru, ko nekdo ne vplača v stanovanjski sklad, etažni lastniki skupaj tožijo dolžnika, upravnik stavbe pa jim pripravi tožbo. Iz rezervnega sklada se krije začasna sodna taksa, ki jo kasneje dolžnik z obrestmi vplača nazaj. Tožbe so uspešne kar v 98 odstokih, ocenjuje Marjeta Vinčec.
Z vprašanji o neplačnikih smo se obrnili tudi na Upravljanje Piran, kjer pa nam v roku dobrega tedna niso uspeli odgovoriti na naša poizvedovanja.