Ko govorimo o proizvodnji kisika, si večina predstavlja zelene gozdove in mogočna drevesa kot poglavitne ustvarjalce zraka, ki ga dihamo. A znanstveniki opozarjajo, da več kot polovica kisika na Zemlji prihaja iz oceanov, kjer ga proizvajajo mikroskopski organizmi v zgornjih plasteh morske vode. Ti nevidni junaki igrajo bistveno vlogo pri ohranjanju ravnovesja v atmosferi in so nepogrešljivi za življenje na našem planetu.
OCEANI USTVARJAJO VEČINO ZEMELJSKEGA KISIKA: Bistveni procesi potekajo v globinah morja
Trendi
Kako oceani ustvarjajo kisik?
Kisik nastaja prek fotosinteze, procesa, pri katerem rastline, alge in cianobakterije s pomočjo sončne svetlobe pretvarjajo ogljikov dioksid in vodo v sladkorje ter kisik. Sladkorje porabijo kot vir energije, kisik pa sprostijo v okolje. A večina tega kisika se hitro porabi – organizmi ga uporabijo za dihanje, prav tako pa se porabi med razkrojem mrtvih organizmov. Kisik sicer ne izgine, temveč se veže v nove molekule. Vendar skozi milijone let del tega kisika ni bil porabljen. Odmrli organizmi so se potopili na morsko dno, kjer niso popolnoma razpadli. Ta proces je omogočil, da je del kisika ostal v atmosferi in se postopoma akumuliral. Tako so oceani odigrali odločilno vlogo pri ustvarjanju današnje sestave Zemljinega ozračja, ki je danes sestavljeno iz 21 odstotkov kisika.
Glavni proizvajalci kisika v oceanih
Več kot polovica kisika na našem planetu izvira iz zgornjih 200 metrov oceanske vode, imenovanih fotična cona, kjer sončna svetloba omogoča fotosintezo. V tej plasti najdemo različne fotosintetske organizme, ki bistveno prispevajo k proizvodnji kisika:
- Diatomeje: Te mikroskopske enocelične alge imajo strukture, podobne steklu, in so izjemno učinkovite pri fotosintezi. Ocenjuje se, da vsak peti vdih kisika, ki ga vdihnemo, prihaja prav od diatomej.
- Prochlorococcus: Te drobne bakterije, ki jih v eni sami kapljici morske vode najdete kar 20.000, so najštevilčnejši fotosintetski organizmi na Zemlji. Skupno proizvedejo od 5 do 10 odstotkov vsega kisika, ki ga dihamo.
- Fitoplankton: To so mikroskopski organizmi, ki plavajo v vodi in tvorijo osnovo morskega prehranskega spleta. Kljub svoji velikosti imajo nenadomestljivo vlogo pri ustvarjanju kisika in vezavi ogljikovega dioksida.
Kako so oceani oblikovali našo atmosfero?
Pred 600 milijoni let je bilo v Zemljinem ozračju manj kot 5 odstotkov kisika, medtem ko je bil preostanek predvsem mešanica dušika in ogljikovega dioksida. Kopenske rastline še niso obstajale, zato so bili oceani edini vir kisika. Mikroskopski organizmi so skozi milijone let postopoma sproščali kisik, ki se je kopičil v atmosferi. Obenem so fotosintetski procesi porabljali ogljikov dioksid, kar je pripomoglo k zmanjšanju toplogrednih plinov v ozračju.
Zakaj so oceani tako pomembni za naš planet?
Oceani ne le proizvajajo kisika, temveč tudi absorbirajo ogromne količine ogljikovega dioksida, kar pomaga uravnavati podnebje in zmanjševati vpliv toplogrednih plinov na našem planetu. Vendar ta proces ni brez omejitev – prekomerna količina ogljikovega dioksida v atmosferi lahko povzroči zakisanje oceanov, kar ogroža številne ekosisteme. Oceani so prav tako nujni za stabilnost ekosistemov na Zemlji. Mikroorganizmi v oceanih ne zagotavljajo le kisika, ampak tudi hrano za številne morske vrste, ki so del prehranskega spleta, od katerega je odvisno tudi človeštvo.
Kaj to pomeni za nas?
Čeprav so drevesa in gozdovi nepogrešljivi pri proizvodnji kisika, so oceani prava pljuča našega planeta. Vsakič, ko vdihnete, se spomnite, da je več kot polovica kisika v vašem zraku rezultat nevidnega dela mikroorganizmov, ki plavajo v oceanskih vodah. Varovanje oceanov in razumevanje njihove vloge je neprecenljivo za ohranjanje zdravega in stabilnega planeta za prihodnje generacije.