Hrvaški in slovenski strokovnjaki so v svojih prispevkih izpostavili, da podnebne spremembe postajajo stalnica, ki jo bo potrebno upoštevati pri vseh nadaljnjih načrtovanjih rabe vodnih virov. Meritve kažejo, da so v primerjavi z ostalo Evropo podnebne spremembe v območju, kamor sodi Istra, že močneje izražene in scenariji bodočega razvoja podnebja ocenjujejo stopnjevanje trendov v prihodnjih desetletjih.

Hidrološka neravnovesja, ki nastajajo kot posledica podnebnih sprememb, vplivajo na družbo in na kulturno krajino kot tudi na naravno okolje. Da bi zadovoljili potrebe družbe in okolja po vodi, je potrebno vodo zadržati, ko je je dovolj, in jo shraniti za obdobja, ko je je premalo, so poudarili.

Kot po njihovem kaže primer dobre prakse v hrvaški Istri, so zadrževalniki in zadrževanje voda najbolj učinkovit ukrep, ki nudijo odgovor tako za obdobja, ko je vode preveč, kot tudi za čas, ko je je premalo in se izkazujejo kot nujno potrebni za trajnostni razvoj in odpornost narave in družbe tudi v prihodnje.

Podobne prakse je mogoče najti tudi v slovenski Istri, vsaj kar zadeva kmetijsko rabo, prezrto pa ostaja področje oskrbe s pitno vodo, kjer se vse bolj izraža potreba po implementaciji velikega zadrževalnika, ker brez možnosti sezonske izravnave vodne bilance, oskrba s pitno vodo v regiji, zgolj iz razpršenih vodnih virov, zaradi posledic podnebnih sprememb v bodoče ne bo več zadostna, so še sporočili iz Slovenske inženirske zveze.

Sodelujoči na konferenci so se strinjali, da je čas, da se od študij preide k dejanjem, pri čemer bo ključno vlogo odigrala politika. Strateški projekt oskrbe slovenske Istre s pitno vodo je namreč slovenska vlada po njihovem mnenju nerazumno ustavila že tretjič v tem tisočletju, istočasno pa išče kratkotrajne rešitve s povezovanjem vodnih virov v Istri in Krasu, kar po mnenju stroke ne zagotavlja zanesljivosti oskrbe.

Konferenca se bo s strokovnimi in panelnimi razpravami ter strokovnim izletom na akumulacijsko jezero Butoniga nadaljevala tudi danes.