Kot so danes sporočili z ministrstva, navedbe študentskega društva ne držijo in so odraz nerazumljenega branja predloga zakona.

Ministrstvo pojasnjuje, da bo plačljiv redni študij namenjen študentom, ki ne bodo (več) izpolnjevali pogojev za brezplačen redni študij in bodo lahko obiskovali predavanja na način, da bodo lahko v času enega študijskega leta opravili do 60 kreditnih točk (če bodo npr. zaposleni, se bodo odločili za plačljiv delni študij, ki je najbliže pojmovanju dosedanjega izrednega študija).

Glede domnevne privatizacije ministrstvo pravi, da je predvideno zvišanje javnih sredstev, in sicer bodo sredstva v temeljnem stebru naslednjega finančnega obdobja treh let temeljila na sredstvih temeljnega stebra iz preteklega triletnega obdobja, povečana za povprečno rast bruto domačega proizvoda (BDP) iz tega obdobja (če bo rast BDP manjša od dveh odstotkov, se bodo sredstva povečala za dva odstotka).

Predlog pri omejitvah izvajanja plačljivega in delnega študija omogoča zaračunavanje šolnin do 40 odstotkov, pri čemer pa določa dva (kumulativno določena) pogoja: da dovoljeni obseg plačljivega študija ne sme vplivati na izvajanje dejavnosti zavoda, za katero ustanovitelj zagotavlja sredstva, ter da tudi ne sme presegati 40 odstotkov vseh vpisanih študentov. Dovoljeni obseg plačljivega študija se bi določil v predlogu pogodbe o financiranju visokošolske dejavnosti glede na specifike, kakovost in zmogljivosti posameznega zavoda.

Najprej je torej treba izhajati iz števila določenih vpisnih mest v študijskem programu, nato iz števila zapolnjenih mest na brezplačnem (rednem ali delnem) študiju, nato iz doseganja ciljev oz. rezultatov posameznega visokošolskega zavoda in šele nato pride na vrsto določitev odstotka dovoljenega plačljivega študija, dodaja ministrstvo.

"Zapis do 40 odstotkov torej nikakor ne pomeni, da bo lahko vsak visokošolski zavod izvajal plačljiv študij v tem obsegu, še manj, da 'bo tedensko pedagoško obveznost zaposlenih povsem prosto določal rektor univerze oziroma dekan fakultete," piše ministrstvo.

Zapis študentskega društva, da ima "sprememba zgodovinske implikacije, saj visokošolsko izobraževanje z njo ni več v celoti definirano kot javna služba", kaže na nepoznavanje javne službe, pravi ministrstvo in dodaja, da je predlog zakona nastal prav zato, ker je ustavno sodišče ugotovilo, da zakon ne omogoča določitve javne službe v visokem šolstvu.

Glede brisanja razlik med javnim in zasebnim izobraževanjem z vidika zagotavljanja kvalitete ministrstvo pravi, da so bile te razlike neopravičljivo prisotne.

Ministrstvo: predlog spreminja položaj študentov na bolje

Ministrstvo še pravi, da predlog spreminja položaj študentov na bolje, saj da so pravice in obveznosti tako za študente kot za visokošolske zavode bolj jasno določene, prav tako da je ta predlog bolj jasno napisan za zaposlene ter jim daje pravico do predstavnikov v akademskih zborih in pri volitvah oz. imenovanjih najpomembnejših položajev v visokem šolstvu.