Kdo so bile brščice iz Istre?

Po vojni so v Brkine začele peš ali z oslom prihajati branjevke iz Istre, ki so prinašale naprodaj češnje, fige, radič, pred veliko nočjo oljčne vejice, kasneje tudi oblačila, obutev, zavese in birmanska darila iz Trsta. V zameno so vzele jajca, fižol, maslo, kokoši. Imenovali so jih brščice. Zadnja je umrla leta 1997, stara je bila 100 let.

Družina Franca Karuna

Slovenca, ki sta preživela potop Titanika

Takrat 39-letni Franc Karun se je leta 1904 odpravil v Chicago k sestri, tri leta kasneje se je čez lužo preselila cela družina. Franc je postal lastnik velike in znane gostilne v New Yorku, bil pa je tudi potnik na Titaniku. Iz morja ga je rešil eden od čolnov, na katerem je že bila njegova hči. Eno leto zatem je eni od hčera daroval del kože, ker se je poškodovala pri prižiganju peči. In natanko na obletnico potopa Titanika se je zrušil del Karunovega hotela. Leta 1913 so se vrnili na Kranjsko, po koncu prve svetovne vojne pa so se trije Francetovi otroci vrnili v ZDA.

Prvi reševalci iz vode v slovenskih obmorskih krajih

Zaradi razvoja turizma po drugi svetovni vojni so potrebovali reševalce iz vode na plažah in ta dejavnost je pripadla enotam takratne ljudske milice. Imeli so zelo skromno opremo, v glavnem enostavne potapljaške maske. V glavnem so reševali nemške, avstrijske in druge turiste, ki niso znali plavati, mnogi pa so precenjevali svoje sposobnosti.

In tako se je zgodilo, da se je sredi poletja mlad par, ki je prišel na izlet, prijel za roke in skupaj skočil v jezero v Fiesi. Ker nista znala plavati, sta se začela utapljati. Z borno potapljaško opremo so sicer iskali po blatnem dnu, vendar se je končalo tragično. Oba sta utonila.

To so zapisi spominov, ki smo jih prebrali v aplikaciji Zapisi spomina. Projekt je nastal na osnovi dolgoletnega dela na področju dediščine. Opazili so, da samo ohranjanje dediščine ne bo dovolj, da jo je potrebno aktualizirati in približati mladim. "Namen projekta je s pomočjo razvite aplikacije okrepiti vključenost starejših v družbo in vplivati na pozitivno podobo starejših kot tistih, ki hranijo spomin, ustno izročilo, hkrati pa jo predstaviti v sodobni digitalni obliki, torej prek aplikacije," pravijo v zavodu Dobra pot.

Aplikacija Zapisi spomina in prva Vseslovenska akcija beleženja spominov sta bili podprti iz Sklada za nevladne organizacije, vse naslednje akcije pa so bile bolj kot ne stvar prostovoljcev. "Vsaj koordinacijski in organizacijski del, nekaj malega kritja materialnih stroškov smo pridobili prek sponzorstev ali kampanj za množično financiranje. Z dodelitvijo nagrade leta 2022 smo prejeli 10.000 evrov nepovratnih sredstev, pogoj za pridobitev teh sredstev pa je bil projekt nadgradnje aplikacije, ki smo ga tudi uspešno izvedli," dodajajo.

Letošnjo akcijo bodo izvedli s pomočjo konzorcija Smer: kulturna dediščina, tako da projekt sofinancira Ministrstvo za javno upravo. Konzorcij tvorijo še Zavod ID20, KID KIBLA, Zavod Sopotniki in Zavod Muzej norosti.

"Spomine lahko v aplikacijo dodaja kdorkoli, kadarkoli," pravijo v zavodu. Njihov cilj je, da se akcije nadaljuje in postane še bolj prepoznavna, "da postane tradicionalna pobuda na nacionalni ravni". Od leta 2021, ko so s projektom začeli, so zbrali 350 zapisov spominov, vključilo se je več kot 300 zapisovalcev spomina in pričevalcev.

Svet Evrope in Evropska komisija sta projekt nagradila leta 2022 v okviru pobude Zgodbe Dnevov evropske kulturne dediščine. V zavodu so prepričani, da jim je uspelo spodbuditi stik med mladimi in starejšimi. "Če si ogledate nekatere zabeležene spomine v aplikaciji, lahko vidite fotografije, kako so mladi, npr. šolarji, beležili spomine svojih dedkov in babic. Nekateri od teh spominov so zabeleženi tudi zvočno ali v obliki video posnetkov in jim je res zelo prijetno prisluhniti."

Med 17. in 30. marcem bo "osrednji čas akcije, ko še posebej intenzivno spodbujamo beleženje zgodb in izvajamo različne promocijske aktivnosti". V tem obdobju bodo potekale delavnice. Projekt je namenjen vsem – tako mladim, ki beležijo zgodbe starejših, kot tudi odraslim in starejšim, ki želijo sami zapisati svoje spomine.