V osrčju zgodbe zaposlovanja nepalskih delavk je ljubljanski Dom starejših občanov (DSO) Tabor. Kot so pojasnili za 24ur.com, so se za ta ukrep odločili, "ker v Sloveniji enostavno ni kadra, ki bi delal v DSO". Primanjkuje jim 21 delavk. Novih šest, s katerimi se dogovarjajo za zaposlitev, bodo prevzele storitve oskrbe, kasneje pa morda tudi zdravstveno nego, saj so primerno izobražene.

Jezikovno bariero bi premagovali tako, da bi si najprej pomagale z različnimi prevajalniki, namen pa jih imajo naučiti slovenščine. V DSO Tabor si želijo, da bi jim država pomagala pri nastanitvi delavcev iz tujine. Kako pa je v obalnih domovih za starejše? S kadrovskimi težavami se srečujejo v dveh od petih domov upokojencev, od katerih smo prejeli odgovore na naša novinarska vprašanja.

Marinela Šavle Reščič, direktorica Centra za starejše občane Lucija, pojasnjuje, da je največ potreb po bolničarjih negovalcih in zdravstvenih tehnikih. Zaradi pomanjkanja kadra sicer postelje v domu ne ostajajo prazne, kot pravi, uspejo zagotavljati dovolj negovalnega kadra, da zapolnijo vse razpoložljive kapacitete. V domu je 170 stanovalcev, skupaj s tistimi v oskrbovanih stanovanjih, redno zaposlenih je 74, dodatno pa imajo še 7 zaposlenih s pogodbo o sodelovanju in 15 študentov, "ki jih vključujemo glede na naše potrebe in njihovo razpoložljivost".

Razloge za pomanjkanje kadra v domovih direktorica Šavle Reščič pripisuje težkim pogojem dela v treh izmenah, nizkim prejemkom in izpostavljenosti negativnim odzivom svojcev in/ali uporabnikov. Glede zaposlovanja tujcev v teh domovih, pa pravi, da jih je "skorajda nemogoče zaposliti".

Kot pravi, "ker bi bila pot do ustrezne usposobljenosti za delo izjemno dolga in težko dosegljiva. Birokratski postopki so dragi, počasni in zapleteni. Standardi zdravstvene nege v Sloveniji so visoki in zaposleni v negi morajo izpolnjevati izobrazbeni pogoj, znanje slovenskega jezika na ravni B2 po Skupnem evropskem jezikovnem okvirju, opravljen morajo imeti strokovni izpit in vpisani morajo biti v register izvajalcev v dejavnosti zdravstvene in babiške nege," je dejala.

Težave, ki se pojavljajo pri zaposlovanju tujcev

"Morda bi lahko tujce zaposlili v kuhinji ali pralnici, vendar tudi tu se pojavlja jezikovna bariera in seveda nastanitev, ki je na Obali ni mogoče zagotoviti za plačilo, ki bi ga taki delavci zmogli," je še izpostavila.

V Centru za starejše občane Lucija je sicer zaposlenih nekaj delavcev iz držav bivše Jugoslavije, "ki imajo vsi opravljen izpit znanja slovenskega jezika na ravni A1 ali B2, ki so v Sloveniji že dlje časa z urejenim dostopom do trga dela". Tem zaposlenim stanovanj ne zagotavljajo, direktorica pa pojasnjuje, da so se v nekaterih domovih, "kjer je kadrovska stiska že tako pereča, da se razmišlja o zaprtju domov", vključile občine, ki so pomagale pri zagotavljanju stanovanj za tuje delavce.

S kadrovsko stisko se srečujejo tudi v Domu upokojencev Izola. Kot nam je pojasnila direktorica Romina Zajc, imajo veliko število dolgotrajnih in kratkotrajnih bolniških odsotnosti. Tudi njim najbolj primanjkuje negovalnega kadra, je pa dom kljub vsemu poln. Za 196 stanovalcev skrbi 105 zaposlenih. Pomanjkanju kadra botrujejo upokojitve, "ki jih ne moremo nadomestiti z novimi zaposlenimi, ker kadra na trgu dela preprosto ni". Odpovedi pa po njenih besedah ni veliko.

O zaposlovanju tujcev pa Romina Zajc pravi, da je njihov dom zaradi dvojezičnega območja v še težjem položaju. "Dom upokojencev Izola je glede znanja jezika v še slabši situaciji, saj se nahajamo na dvojezičnem področju, ker moramo zagotavljati tudi znanje italijanskega jezika. Velika težava so tudi nizke plače, saj so na Obali najemnine zelo visoke," je dejala. Tujcev do zdaj še niso zaposlovali.

V treh domovih brez kadrovskih težav

Se pa s kadrovsko stisko ne soočajo v DEOS Centru starejših Koper, kjer je zasedenih 130 od skupno 275 mest. Zaposlenih je okoli 90, kar po njihovih besedah glede na trenutno zasedenost bistveno presega kadrovske normative.

Glede zaposlitev tujcev so nam odgovorili, da vsako prošnjo za zaposlitev obravnavajo enako. "Pri obravnavi prošenj smo pozorni na ustrezno izobrazbo, znanje, odnos do dela ... Seveda pa je znanje slovenščine pomembno za dobro komunikacijo v okviru kolektiva, prav tako pa v komunikaciji s starejšimi in svojci. Hkrati zakonodaja za nekatera delovna mesta zahteva višje znanje slovenščine (npr. poklici na področju zdravstvene nege). V primeru zaposlovanja tujcev je zato potrebna ustrezna podpora na področju izobraževanja slovenščine, čemur v družbi DEOS dajemo velik pomen," so zapisali v pisnem odgovoru.

V družbi DEOS imajo, kot pravijo, kar nekaj delavcev, ki prihajajo iz tujine, predvsem iz držav bivše Jugoslavije. Nudijo jim brezplačna izobraževanja slovenščine in financirajo opravljanje potrebnih izpitov, ki so potrebni za zasedanje določenih delovnih mest, morebitne težave v komunikaciji pa dodatno rešujejo z mentoriranjem delavcev ter ustrezno sestavo timov.

"Kar se tiče namestitev, si zaposleni namestitev poiščejo sami, seveda pa jim nudimo podporo pri vključevanju v lokalno okolje, v kolikor pomoč potrebujejo," še pravijo.

Večjih kadrovskih težav nimajo tudi v Obalnem domu upokojencev Koper, se pa pojavljajo "občasne večje obremenitve, predvsem v primerih večjih bolniških odsotnosti ali v obdobjih povečanih zdravstvenih potreb naših uporabnikov, na primer v sezoni grip in viroz", pojasnjuje direktorica doma Neva Tomažič. Tudi ona potrjuje, da najbolj primanjkuje bolničarjev negovalcev. "Pri nas ta izziv rešujemo z omogočanjem izobraževanja za pridobitev izobrazbe za bolničarja negovalca, omogočamo opravljanje prakse in pripravništva, tako za bolničarje negovalce kot tudi za druge poklice zdravstvenih delavcev in sodelavcev," pravi.

Obalni dom upokojencev Koper nudi dom 179 stanovalcem, zaposlenih je skoraj 200, vendar pod okriljem zavoda delujeta še dva dnevna centra ter Gerontološki center Koper. Pri njih so zaposleni tudi delavci, ki nimajo slovenskega državljanstva, "vendar so se pri nas zaposlili, ko so dovoljenje za dostop do trga dela pridobili že prej, tj. so bili v Sloveniji že pred zaposlitvijo pri nas (npr. delo pri drugem delodajalcu)". Direktorica dodaja, da so pomagali zgolj pri podaljševanju dovoljenj. "Naši zaposleni, ki nimajo slovenskega državljanstva, prihajajo iz Bosne, Srbije in Makedonije," dodaja.

Direktorica poudarja pomembnost znanja slovenskega jezika, zaradi dvojezičnega območja pa tudi znanje italijanskega. "Naši uporabniki so sicer večinoma slovensko govoreči, zato je ustrezno znanje (vsaj) slovenskega jezika nujen pogoj za kakovostno opravljanje dela in zagotavljanje varnosti, razumevanja ter dobrega počutja naših uporabnikov," pravi. Med drugim dodaja, da je pridobivanje ustreznega kadra v trenutnem stanju na trgu dela resen izziv, "zato podpiramo vse zaposlene pri izboljšanju (jezikovnih) kompetenc, če ali ko je to potrebno".

Iz koprske enote Doma upokojencev Ptuj so nam pojasnili, da ne beležijo posebne kadrovske stiske. "Ta hip najbolj iščemo diplomirano medicinsko sestro in psihologa," pravijo. Sicer je v koprski enoti zaposlenih 80, po kadrovskem normativu bi jih morali imeti 70,43. "Vseskozi načrtno vzpodbujamo in tudi plačujemo šolanje zaposlenim v vseh naših enotah," je še dejala direktorica Vesna Šiplič.

Zasedene so vse posteljne kapacitete, v koprskem domu je 146 postelj, enota pa deluje pozitivno, pravi direktorica. Zaposlovanja tujcev pa nimajo v načrtu.