Vrtovec je danes v izjavi za medije v Ljubljani povedal, da je bil razpis za 0,3 milijarde kubičnih metrov povečane zmogljivosti za uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina na Krku objavljen pred mesecem dni in da so o tem, da je bil na njem izbran PPD, že pred časom poročali hrvaški mediji. S tem so bili seznanjeni tudi na ministrstvu in kot pravi minister, si ni mislil, da je to tako velika zgodba, kot se kaže danes na podlagi poročanja medijev. Novico o tem je namreč danes objavil portal Necenzurirano.

S hrvaško stranjo so se aprila in pozneje po njegovih besedah pogovarjali, da bi odprli vrata in poti dobaviteljem. Takrat so, kot pravi, dobili informacijo, da Hrvaška dodatnih količin zase ne potrebuje, kapacitete za pretok na Madžarsko pa da so zapolnjene. Dobili so tako signal, da je Slovenije v močnem položaju, imela bi tudi najlažjo transportno pot.

A dogovarjanje o končnih poslih ni naloga države, opozarja Vrtovec, gre za popolnoma komercialen interes. Slovenski dobavitelji, ne le državni Geoplin, se lahko pogovarjajo s PPD. Po njegovih informacijah se eden od dobaviteljev pogovarja, nima pa ministger informacij, ali je že kaj dogovorjeno.

Kot pravi, teh podatkov ne more imeti, prav tako ne informacij o cenah, ki so na mizi. Povedal je, da so se med obiskom na Krku s tedanjim hrvaškim kolegom Tomislavom Ćorićem pogovarjali o prostih kapacitetah in različnih možnostih dobav, lahko tudi prek posrednikov. Zavedali naj bi se tudi, da ni nujno, da bo Geoplin ali kak drug slovenski dobavitelj izbran na razpisu.

Ali bo na koncu posel sklenjen in ali bo to cenovno ugodno za slovenske odjemalce, ne more reči. "Gre za komercialen interes in država dobavitelja, tudi če je v državni lasti, ne more v nekaj prisiliti," pojasnjuje.

Na vprašanje, ali je bil neuspeh Geoplina na razpisu morda politična odločitev v luči razpleta volitev, je odgovoril, da bo ne glede na to, kaj kdo na drugi strani meje misli, sam do konca službovanja deloval v korist Slovenije in zmanjšanja odvisnosti od ruskega plina. Naloga države je, da odpira vrata, in to je do zdaj uspešno počela, je prepričan.

Razplet na Krku se mu sicer niti ne zdi posebej dramatična zgodba, zlasti v luči tega, da je bil ta teden na obisku v Sloveniji katarski emir z delegacijo in da se odpirajo priložnosti za dobavo plina prek LNG-terminala v Rovigu blizu Benetk.

Terminal, ki je v lasti ameriškega velikana ExxonMobil in Katarja, je zelo blizu meje, plinovod do dovolj zmogljive kompresorske postaje v Šempetru pri Gorici je vzpostavljen. "Slovenski dobavitelji se lahko tako pogovarjajo tudi o dobavi katarskega plina preko tega terminala," pravi minister. Glede količin, ki bi jih lahko dobili od tam, natančnih podatkov nima, a po razpoložljivih informacijah bi šlo lahko prav tako za okoli 300 milijonov kubičnih metrov.

Za morebitne pogovore o drugih alternativnih virih Vrtovec ne ve. Je pa spomnil, da je bil zunanji minister Anže Logar pred časom v Alžiriji na pogovorih o vnovični vzpostavitvi dobav alžirskega plina prek Italije.

O trenutnih možnostih in izzivih ter opravljenem delu pri iskanju alternativnih virov oskrbe s plinom je odhajajoči minister sicer že govoril s svojim naslednikom na ministrskem mestu Bojanom Kumrom.

Na krajši rok pa Vrtovca veseli, da se evropska skladišča plina polnijo z največjo hitrostjo doslej. To po njegovi oceni zagotavlja, da bomo do pozne jeseni lahko prešli normalno in brez redukcij. Omenil je tudi marca sklenjeni sporazum o solidarnostni izmenjavi plina z Italijo, v rednih pogovorih so tudi z Avstrijo, iz katere Slovenija prek vozlišča Baumgarten dobi največ ruskega plina.

Vrtovec je tako še naprej trdno prepričan, da se znotraj energetske unije za oskrbo s plinom ni treba bati in da bo EU to zmogla. Naloga ne bo lahka, tudi ko gre za ceno plina iz alternativnih virov.

Podatkov o cenah alternativnih dobav nima, pravi, saj se države ne pogajajo o ceni, temveč deluje prosti trg. Je pa opozoril, da je plin prek LNG-terminalov zaradi različnih dejavnikov dražji, povpraševanje po plinu iz drugih virov pa da je v trenutnih razmerah zelo veliko. Zato si ne upa napovedati, kakšne bodo cene. "Rad bi videl junaka, ki si jo upa napovedati za 10 dni vnaprej," poudarja.

BONUS VIDEO: Slovenci na begu pred roko pravice

Se je pa treba ob tem po njegovem prepričanju vprašati, kakšna je na drugi strani cena človeških življenj v Ukrajini. Njegovo lastno mnenje in mnenje kolegov v EU je, da je diverzifikacija eden od glavnih ukrepov za zaustavitev ruske agresije.

Vrtovec upa, da evropska solidarnost v tej zgodbi ne bo na preizkušnji, mora pa vsaka država poskrbeti za diverzifikacijo in zanesljivo dobavo. Kot krovno varovalko je omenil še napovedani ukrep Evropske komisije o skupnih dobavah plina. Če bi do tega prišlo, bi bilo za Slovenijo, ki nima skladišč in terminalov, veliko lažje, je prepričan.