V začetku aprila je vlada v Zagrebu Sloveniji za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz čezmorskih držav ponudila terminal na otoku Krk. Slovenija je zanje zainteresirana in bi lahko z njimi že letos pokrila okoli tretjino potreb brez nadgradnje omrežja, je takrat na Krku dejal infrastrukturni minister Jernej Vrtovec.

A dogovori o tem so propadli, to pa je velik udarec načrtom Slovenije za prebroditev morebitne energetske krize. Geoplin plina iz azijskih ali afriških držav do Slovenije namreč ne more pripeljati prek Krka, ker je tamkajšnji terminal polno zaseden do leta 2027. To sedaj lahko stori prek posrednika, kar pa bi plin močno podražilo.

Zakaj je Geoplin ostal brez dodatnih zmogljivosti, uradno ni znano. Po informacijah portala pa je imela hrvaška že vnaprej pripravljen načrt, da Sloveniji ponudi dodatne zmogljivosti prek posrednika. Pri tem naj bi nekateri predstavniki slovenske vlade za takšen načrt ves čas vedeli.

V tem času so po navedbah portala Necenzurirano med Ljubljano in Zagrebom stekli tudi pogovori o možnem novem režimu ribolova v Piranskem zalivu. S tem dogovorom bi, kot še pišejo, Slovenija naredila prvi korak k odstopu od uveljavitve arbitražne sodbe o meji, za kar si že več let prizadeva Hrvaška.

Nova slovenska vlada bo morala tako v prihodnjih mesecih najti novo vstopno točko za zemeljski plin v Jadranskem morju. Kot so neuradno izvedeli pri portalu, je v igri morski terminal pri mestu Rovigo v bližini Benetk. Njegova letna zmogljivost znaša osem milijard kubičnih metrov plina, kar je enako desetini letne porabe v Italiji.

Tej rešitvi gre na roko dejstvo, da bi lahko plin v Slovenijo prišel prek mejne točke v Šempetru pri Gorici. Prav tako ima Italija na voljo dovolj skladišč, saj je tranzitna država za plin iz Severne Afrike, čemur se je Slovenija odrekla v času druge vlade Janeza Janše, še navaja portal Necenzurirano.