"Ne morem opisati žalosti, ki sem jo začutila takoj, ko sem prebrala novico, da je 11-letni deček umrl zaradi vnetja multiorganov. Globoko sočustvujem s starši pokojnega otroka, a v tem trenutku ni nobena beseda dovolj tolažilna. Takrat se svet podre, utihne. Takoj ko sem zagledala novico, sem svojega fanta močno objela ter pomislila, kako vesela sem, da je tu z mano in da je živ," je za portal 24sata.hr povedala šokirana novinarka.  

Njen devetletni sin je konec lanskega leta prebolel večorganski vnetni sindrom (MIS-c), po tem ko je zbolel za covidom-19. Izpostavlja pa, da otrok nikoli ni imel simptomov covida-19.

Njen Petar je prvi otrok v Istri in Primorju ter eden redkih na Hrvaškem, ki je imel MIS-c in še vedno čuti posledice. "Takrat sem prvič v življenju slišala za sindrom MIS-c. Začela sm brskati po spletu, to je nekaj kar človek najprej naredi, a zdravnikom to ni všeč. Vendar, ko gre za neznano stvar, je to preprosto treba. Našla sem primere otrok v ZDA, ki so bili podobni mojemu in ko sem prebrala simptome in globlje premislila, sem si rekla 'dajmo narediti ta test na protitelesa', čeprav je bil moj otrok dvakrat negativen na koronavirus. Zdravniki so me končno poslušali, naredili test na protitelesa in tako so našli vnetni sindrom. Šele takrat so vedeli, kako ravnati z mojim otrokom," je dejala. 

Dodaja, da je res, da ima kawasaki sindrom, ki ga v medicini poznajo že leta, podobne simptome kot ta sindrom, vendar ni isto in obstajajo razlike.

"Simptomi so: izredno visoka temperatura do 40 stopinj Celzija, ki nepojasnjeno traja več dni. Številni so mi rekli, da gre morda za alergijo, vendar sem vedela, da moj otrok ni alergičen. Če otrok dobi rdečico, nenavaden izpuščaj na telesu, če bruha brez posebnega razloga (da ve, da na primer ni bil zastrupljen), ima nenavadno tresenje, ne spi, ne reagira na opore, ne zmore upogniti glave do kolen in ima suha usta, prsti na rokah in nogah so rahlo otekli, nohti pa pordeli. Tako se je vse začelo. Nato se stanje poslabša in otrok preprosto omedli, ne more piti tekočine, ne jesti, ne komunicira in postane 'truplo'. To je že trenutek, ko bi moral biti starš z otrokom že v bolnišnici," se spominja mati Jasminka.

Vsem, ki so v podobni situaciji, je priporočila, naj se obrnejo na zdravnike in jim zaupajo, a tudi sledijo svojemu instinktu in gredo do konca. "Tudi za zdravnike je bila moja situacija prvo srečanje s sindromom, vendar sem nestrpno vztrajala pri testiranju na protitelesa. Prepričana sem, da danes reagirajo drugače, saj že imajo nekoga, pri katerem so videli simptome," je dejala in dodala, da je, v kolikor obstajajo podobni simptomi, potrebno narediti test na protitelesa.

Danes je njen Peter razmeroma dobro, pred kratkim je imel tudi prvi pregled. Njegovi izvidi so dobri. Vsaka dva meseca bo hodil na redne preglede, je pa mati opazila, da je še vedno šibak. Hitro se utrudi, sploh odkar spet hodi v šolo. Ne sme izvajati fizičnih ali kakršnih koli fizičnih obremenitev. Še vedno ima občasno nespečnost, opaža pa tudi, da se mu zvečer v ušesih pojavi rdečica. Vendar pravi, da zaradi tega ni zaskrbljena in zaupa zdravnikom, piše portal 24sata.hr.