Martinovo je pred vrati, kakšna bo letina?

Letina je sorazmerno, količinsko gledano, primerna, tako da je ena steklenica po sami trti končnega produkta. Tudi kvaliteta je dobra, primerna kisline, lepe fenolne zrelosti za sadna vina in svežo linijo. Grozdje smo brali malo prej, tako da smo dobili še določeno svežino, sadnost okusa, sadnost vonja. Mislim, da se nam obeta lep letnik.

Kakšen vpliv je imela na letino suša?

V 90 % Vipavske doline je pustila hude posledice. Mi imamo to srečo, da se lahko sorazmerno borimo proti temu. Tudi lege vinogradov imamo take, da nas suša ne prizadene toliko. Nastaja pa zaradi suše dodaten strošek.

Kakšne količine sicer pridelate?

Mi smo sorazmerno majhna kmetija, dobrih 6 hektarjev vinogradov, tako da po sami količini predelamo okrog 20.000 steklenic na leto.

Katere sorte sicer pridelujete na svoji kmetiji?

Na naši kmetiji imamo zelo velik asortima. Kot zvrst delamo roze, dve avtohtoni sorti Vipavske doline: zelen in pinela, laški rizling, rumeni muškat, rebulo, chardonnay, merlot, cabernet, barbero … Imamo kar veliko različnih sort. Potem imamo še sušene variante, predikate in še zvrsti, nanese kar veliko različnih etiket.

Na katero vino ste še najbolj ponosni, po katerem najbolj slovite?

To je težko izpostaviti. Zaenkrat imamo poudarek na sveži liniji. Sveža, sadna vina, zraven te linije pa seveda še vina, ki so bolj resna, strukturna, macerirana. Vse od predikatov, do pol sladkih, tako da se da zadovoljiti skoraj vsakega potrošnika.

Spadaš v generacijo mlajših vinarjev, obiskoval si tudi Visoko šolo za vinogradništvo in vinarstvo. Kako pomembna je izobrazba za vinarje?

Izobrazba je definitivno potrebna, vidiš nove pristope, nekoliko drugačne vizije. Tudi sama tehnologija v vinarstvu je na splošno napredovala v zadnjih 50 letih, toliko da si človek ne more predstavljati. Vsako znanje je dobrodošlo.

Obeta se uvedba davka na nepremičnine. Ta bo po predlogih vlade sodeč pošteno udaril po žepih tudi kmete …

To je zelo delikatna tema, ravno pred dnevi sem gledal debato na televiziji. Na novinarsko vprašanje, kako bodo kmetje lahko prenašali stroške obdavčitve, je neki strokovnjak odgovoril: "Kaj bo to za kmete, saj dobijo subvencije." Očitno je bilo, da strokovnjak ne ve, čemu so sploh namenjene subvencije. Definitivno sem proti davku. Naša država vedno kadar maši luknje, zaletavo sprejema neke hitre ukrepe. Kmetijstvo je že tako na samem dnu, na robu preživetja. Če mislijo uvesti še dodatne dajatve, govori se tudi o povečanju katastrske dajatve, bomo na tak način samooskrbo v Sloveniji le še znižali.

Vino velja za neke vrste prestižno pijačo. Se pozna kriza, ljudje manj kupujejo buteljke?

Sama kriza se definitivno pozna tudi pri vinu. Bolj se pozna na vinih, ki so višji cenovni rang. Do sedem, osem evrov, to je nižji cenovni rang, ki še nekako gre. Od 8 do 17  evrov, to je srednji cenovni razred, konkretno v tem cenovnem razredu se najbolj pozna padec v prodaji vin. Pozna se, da je danes težje postaviti produkt na trg.

Kaj sicer obsega vaš trg?

Večinoma je to slovenski trg, drugače pa se trudimo tudi s tujino. Predvsem je tu Nizozemska, vrata pa se počasi odpirajo tudi še za Nemčijo, Avstrijo in tako dalje.

Kako huda je konkurenca? Veliko majhnih, prodornih vinarjev se je v zadnjem času pojavilo na našem območju.

Konkurenca je zelo čuden izraz. Slovenski proizvajalci smo tako majhni, da si ne moremo biti konkurenca med sabo, je dovolj trga. Problem pa so nižje cenovna vina, ki se prodajajo doma na kmetiji pri določenih ljudeh, pod evro na steklenico ali evro za liter ali celo za 50 do 80 centov. To je siva ekonomija. Ljudje, ki imajo poleg vinograda še službo in jim je to neke vrste stranska dejavnost. Investicij nimajo, ne preračunajo si niti stroškov proizvoda in so neke vrste nelegalna konkurenca.

Vaša klet ima sicer zares dolgoletno tradicijo. Ve se, da je pri vinarstvu to zelo pomembno, zakaj je tako?

Od mojega očeta nono je bil eden o šestih ustanoviteljev Kmetijske zadruge Vipava. V kleti imamo še vedno en lesen sod iz leta 1887, v katerem hranimo vina. Sama tradicija, ja, že sam svet, če pogledaš širše, vidiš Francijo, nima težav s prodajo vina zaradi toliko let tradicije. Tudi sama francoska vina niso zares 5-krat boljša od slovenskih. Ampak s samo tradicijo in zgodbo se da vina bolje tržiti.

V kakšnem položaju je, po tvojem mnenju, sicer slovensko vino?

Slovenska vina v svetovnem rangu so kar visoko kotirana. Spet pa je problem Slovenije kot majhne dežele. Če damo za primerjavo, če vso sorto Zelen, avtohtono sorto Vipavske doline, stekleničimo vso skupaj, kar jo predelamo v dolini, tega vina ni dovolj za pet lokalov v enem velikem mestu. To je problem razpoznavnosti same Slovenije. Potem je pa še to, ko vsak vinar dela svojo zgodbo. Ne moreš tako nastopati na svetovnem trgu, z majhnimi količinami. Kakovosti vin so si različne, eden je suh drugi pol suh, in tako ne moreš svetu predstaviti nekega konstantnega vina.

Si mlad vinogradnik, mlad kmetovalec, verjetno se marsikomu zdi čudno, da se mlad človek odloči za kmetijstvo, kako si se ti odločil za to pot?

To pot, kot sem rekel, je začel nono od očeta, oče je nadaljeval. Sama zgodba je bila taka, da pred približno 40 leti je bilo zastavljeno, da prenehamo voziti grozdje v zadrugo, ker tam ni bilo perspektive. Tudi danes sama Vipavska klet sicer nekako še živi, kmetje, ki tja vozijo grozdje, pa zelo težko preživijo. Zato je šel moj oče na svoje, jaz pa zgodbo samo nadaljujem.

Kakšna dela opravljaš na kmetiji?

Trenutno opravljam nekoliko manj dela, ker sem polno zaposlen s hčerko. Je pa res, da delo na kmetiji zavisi od letnega časa. Konkretno bo zdaj že počasi čas za obrezovanje trt. Vsak dan je treba kontrolirati vina, pretoke, tako da je v bistvu delo cel dan.

V ponedeljek praznujemo martinovo, kaj ti pomeni ta praznik?

To je praznik, za katerega se pravi, da iz mošta postane vino. Ta praznik je zame pokazatelj, kakšno letino smo naredili. Kakšen je letnik, počasi se vina začnejo sortno kazati, kakšna so, same karakteristike. Martinovo je neki preskok iz mošta, iz grozdnega soka v vino. Stopnje alkohola so že precej visoke, čeprav v tem času za samega martina vina niso še kristalno čista, še posebej pri nas ne, ker mi imamo filozofijo vin, da ne hitimo, da naj se vina sama na sebi umirijo, vdelajo, ker vsak grob poseg siromaši vino.

Kdaj torej zares pri vas mošt postane vino?

Mi v bistvu delamo tako, da gremo vsaj pol leta z zamikom z novim letnikom ven. To je najmanj kar je, pol leta. Tako da konkretno zdaj prodajamo letnike 2012. Enkrat pred naslednjo trgatvijo bomo predvidoma polnili letnik 2013.