Kako je pravzaprav biti prvi mož Avditorija? Navsezadnje gre za center, ki pomembno določa kulturni utrip Portoroža, piranske občine oziroma Obale? Kako se znajdete v tej vlogi?

Počaščen sem. Vsekakor se mi je življenje precej spremenilo. O Avditoriju razmišljam od tistega trenutka, ko odprem oči, do takrat, ko se spet uležem v posteljo. Neprestano generiram ideje, se pogovarjam z ljudmi o tem, kaj bi še lahko storili. Vsekakor je zelo pestro. Na trenutke sicer tudi zelo stresno (smeh), obenem pa tudi zelo zanimivo, ker spoznaš različne ljudi in se marsikaj naučiš.

Kako pa ste po dveh letih in pol zadovoljni z doseženimi rezultati tega največjega kulturno-zabavnega centra na Obali?

Res je, za mano je polovica mandata. Zavod je bil pred mojim prihodom skorajda pred propadom in smo ga v začetnem obdobju uspeli sanirati, kar je res odlično. Tako smo ohranili Avditorij in tudi delovna mesta. Je pa res, da ni bilo enostavno. Trenutno smo kljub krizi na trgu z rezultati še vedno zadovoljni, moramo pa spremljati vsak naš korak. Priznam, da ni enostavno. Na tem mestu bi pohvalil zaposlene, ki so res super. Brez njihove zagnanosti, energije, njihove angažiranosti, predvsem pa timskega dela namreč nikoli ne bi bili, kjer smo. Bi se pa rad ob tej priložnosti zahvalil svetu zavoda, županu Petru Bossmanu, podžupanji Meiri Hot, podžupanu Brunu Fondi ter svetnikom občine Piran za vso podporo. Kot zanimivost lahko povem, da smo se letos lotili tudi idejne zasnove prenove Avditorija. Držim pesti! (Smeh)

Po izobrazbi ste diplomirani ekonomist.  Menite, da vam je bila oziroma vam je pri doseganju pozitivnih rezultatov pomagala izobrazba? Vemo namreč, da se je po tem, ko ste prevzeli vodenje Avditorija, ta v pičlih osmih mesecih izkopal iz rdečih številk ...

Mislim, da izobrazba ne igra bistvene vloge. Bolj gre za to, da slišiš, česa si ljudje želijo in da obenem ne pozabiš na svojo primarno funkcijo oziroma poslanstvo, ki ga kot institucija imaš. Naj povem, da mi je z nasveti, če zanje zaprosim, v veliko pomoč tudi Mitja Rotovnik iz Cankarjevega doma, ki ga vidim kot svojega mentorja ... Poleg tega pa opravljamo redno in strogo kontrolo oziroma meritev čisto vsakega dogodka. Zato lahko, če kaj ne "štima", nemudoma odreagiramo. Zagotovo je tudi to razlog, da nam je uspelo Avditorij sanirati. Hvala predvsem obiskovalcem, ki so povedali, česa si želijo. Nekatere čudi število komedij, ki si jih je mogoče ogledati pri nas. Pri njihovi izbiri nas vodijo želje obiskovalcev in čas, v katerem smo se znašli: dajmo se sprostiti, nasmejati, že tako smo čez dan bombardirani z negativnostmi! Vsekakor pa je za naš uspeh zaslužna celotna ekipa. Brez vsakega od njih se ne bi dalo ničesar storiti, doseči!

Kaj pa partnerstva, recimo lani in letos je gledališki program zastavil Boris Kobal ...?

Tudi tovrstno sodelovanje je izredno uspešno. Boris pripravi predlog, potem pa se mi usedemo, predebatiramo in se odločimo, v katero smer bomo šli. In glede na to, da se je število abonentov od leta 2011 do danes podvojilo, si upam trditi, da smo na pravi poti.

Duhovne lakote torej tudi zaradi Borisa Kobala tudi letos ne bomo trpeli. Kako pa je zastavil program in do kdaj je mogoč vpis?

Letos bomo postregli s tremi komedijami in tremi dramami, v katerih ne bo manjkalo zvenečih slovenskih igralskih imen, kot so Sebastjan Cavazza, Nataša Barbara Gračner, Gašper Tič, Mojca Fatur, Lado Bizovičar, Gojmir Lešnjak - Gojc, Klemen Slakonja, Pia Zemljič in Uroš Fürst. Predstave so naravnost fantastične in prepričan sem, da bodo vse publiki pustile pečat. Uvajamo pa novost, in sicer Otroški abonma. Za najmlajše smo želeli le najbolje, zato smo izbrali predstave, kot so Janko in Metka, Volk in sedem kozličkov, Kdo je napravil Vidku srajčico, Pekarna Mišmaš Svetlane Makarovič in Kraljično na zrnu graha. Po vsaki predstavi bo sledilo otroško rajanje z delavnicami ali animacijami in s plesom. Skratka, čakajo nas pestri meseci. In tu ne gre brez zahvale letnim sponzorjem: Banki Koper, NLB leasingu, Adriatic Sovenici, Vinakopru, Luki Koper in Splošni plovbi.

Abonma vpisujemo do konca septembra, ob tem pa študentom nudimo 50-odstotni popust.

Letošnje poletje si bomo v piranski občini zapomnili po pestrem dogajanju. Pred kratkim so se zaključile Portoroške noči. Ste zadovoljni z izvedbo in obiskom?

Res je, precej dogajanja je v občini, kar je dobro, kajne?! (Nasmešek) Glede na razmere na trgu smo z obiskom zadovoljni.

Vzporedno s Portoroškimi nočmi smo imeli tudi Piranske glasbene večere s šestimi koncerti komorne glasbe. Kljub temu da je bilo to za nas precej naporno, smo vse izpeljali z nasmeškom na obrazu. Portoroške noči smo organizirali tako, da so se v daljšem obdobju prepletale različne zvrsti glasbe. Od zimzelenih, popa, jazza, soula, funka, bluesa, rock'n'rolla, boogi woogia ter crossover glasbe. Dogajanje je popestril tudi ples, ognjemet, lepotni izbor Miss turizma za miss turizma sveta in otroške animacije ter igre na plaži. Nastopali so tako domačini kot tujci. Zavedam se dejstva, da je težko vsem ugoditi, se pa trudimo in lahko trdim, da so bili pa vsi izvajalci zelo kvalitetni. Pozitivno sem bil presenečen nad razponom vokala Anne Oxe, sem bil pa malo razočaran, saj se pevka ni povsem povezala s publiko, kar je škoda. V vsakem primeru pa mislim, da si Portorož ne zasluži preglasne in neprimerne glasbe in popivanja, spanja po plažah ter vandalizma ... Včasih mi je žal, da ne moremo narediti česa izključno za mlade, vendar Portorož si ne more privoščiti, da do jutra gosti DJ-je, ker so nato naslednje dni same pritožbe z vseh strani, tako domačinov kakor gostov. Zahvalil bi se občini Piran in pokroviteljem, torej Bernardin group, Lifeclassu, Marini Portorož, Casinoju Portorož, San Benedettu, hotelu Marko, Piranskim solinam, Okolju ter Ribji kantini.

Zavedam se, da nikoli ne bomo mogli zadostiti čisto vsem okusom. Skušamo in iskreno se trudimo, da bi ponudili čim širši spekter različnih dogodkov. Nadejam se, da bomo tudi v prihodnje iskali raznolike možnosti.

Kaj pa festival Melodije morja in sonca, ostaja v Avditoriju tudi prihodnje leto?

Najprej bi čestital čisto vsem nagrajencem, predvsem pa lani Nuši Derendi in letos Tinkari Kovač. Že lani smo bili izredno zadovoljni, saj si je festival povrnil ugled – melodije so postale ponovno mediteranske. Tudi z očitki iz daljne preteklosti o kuhinji smo pometli, saj je vse transparentno, izvajalci so kvalitetni – pohvala umetniškemu vodji Slavku Ivančiću in Ladi Tancer iz Urada za družbene dejavnosti in županu, ki nas vseskozi podpira. Festival ostaja. Moja želja je vedno bila, da ostane to naš, primorski festival. Prepričan sem, da je to festival, s katerim mora celotna Obala živeti in smo za to pripravljeni tudi marsikaj storiti. Hvala občini Piran ter glavnim pokroviteljem: AMZS, Jeruzalem Ormožu ter BMW Avtoselect Koper, ki so bili z nami.

Sicer pa se obeta tudi filmsko obarvana jesen ...

Res je. Festival slovenskega filma gostimo med 11. in 15. septembrom. Samo v tekmovalnem delu se bo zvrstilo 42 filmov! Dan pred uradno otvoritvijo si bomo lahko ogledali film V začetku je bil greh Františka Čapa, kar je odličen uvod v festival, saj letos mineva točno 100 let od Čapovega rojstva. Obisk festivala res priporočam tudi zato, ker se bodo filmi predvajali na največjem platnu v Sloveniji in v najnovejši tehnologiji.

V okviru festivala bo na ogled tudi legendarni film Poletje v školjki. Je uvrščen na program zato, ker se dogaja tu, ob morju?

Hm, zanimivo vprašanje. Ne verjamem, da bi lahko bil to prvotni namen. Opažam, da se včasih ljudje, vsaj v mislih, radi vrnemo v preteklost in obujamo spomine, si rečemo "Oh, kako je bilo takrat lepo!". Morda pa želimo prav s takimi predvajanji vsaj za hip, dva obuditi pretekle čase.

Kaj pa si pod streho Avditorija še lahko obetamo v prihodnjih mesecih?

Vsekakor obiskovalcem pri nas ne bo dolgčas! Sledila bo komedija Star Fotr z Janezom Hočevarjem - Rifletom, koncert Anike Horvat z big bandom Žabe, koncert skupine Mascara, vsem znane Klape, Muzikal Bila sva mlada oba, Željko Joksimović v sklopu Bonace. Tu bo tudi komedija Branka Đuriča Čas za spremembo, komedija Udar po moško 2 z Vidom Valičem in Denisom Avdićem, drama Mati z Ladom Bizovičarjem, Gala Baletni večer, pa tudi nekaj koncertov.

Ujeli smo govorice o nastopu Zucchera, pa potem iz tega ni bilo nič. Kaj se je zgodilo? 

Dobre vire imate! (Smeh) Res je, z Zuccherom smo se dogovarjali za koncert. Ta si je celo že ogledal lokacijo in se mu je zdela fantastična. Vse pa se je ustavilo pri izračunih. Cena vstopnice bi morala biti minimalno 50 evrov, kar pa se nam ni zdelo sprejemljivo z vidika, da si dve osebi za tak znesek že lahko privoščita mini oddih. Žal je Amfiteater Avditorija premajhen za organizacijo velikih dogodkov in prevelik za organizacijo manjših.

Ujeli smo vas tik pred odhodom na letni oddih. Kako vam v resnici uspeva združevati poslovno in zasebno življenje?

Hja, res ni enostavno. To, da smo sanirali Avditorij, je namreč za posledico prineslo, da je Avditorij postal del mene. To pomeni, da vedno, vsak trenutek razmišljam o njem. Žena me večkrat opomni, naj s tem preneham (smeh), a tako je, če želimo preživeti in obstati in nekaj dobrega narediti. Na oddih grem, da pridem do novih idej. Rad sem v operativi, a moram pogledati na stvari tudi iz ptičje perspektive in postaviti nove strategije. Rad sem med drevesi, a moramo tudi na gozd pogledati. Najraje uživam z družino, kar ostane časa, pa se posvetim kateremu od številnih hobijev. Rad kolesarim, igram nogomet, igram trobento in se družim s prijatelji.