Predsednica Združenja endokrinologov Slovenije pri Slovenskem zdravniškem društvu Pfeiferjeva je na okrogli mizi, ki jo je organizirala farmacevtska družba Krka, pojasnila, da je vitamin D na zemeljski obli 500 milijonov let, ko so bili prisotni organizmi brez okostja oz. kalcijeve lupine, kar pomeni, da v organizmih opravlja tudi druge funkcije, ne le da vpliva na presnovo kalcija in posledično igra ključno vlogo pri kostni gostoti.

Vitamin D lahko telo samo proizvede, saj se pod vplivom ultravioličnih žarkov tvori v koži. "V našem telesu deluje kot hormon, ki ima receptorje v skoraj vseh celicah človeškega telesa in spodbuja prepisovanje več kot 200 različnih genov," je pojasnila Pfeiferjeva.

Tako vpliva na številne življenjsko pomembne funkcije, kot je presnova kalcija in fosfata, vpliva na delovanje imunskega sistema.

Tako se za naravno pridobivanje vitamina D svetuje sončenje od aprila do septembra med 10. in 16. uro, ko je sončna svetloba z ultravioločni žarki bogata, saj skozi atmosfero potuje čim bolj navpično. Zadostuje 10 do 15 minut na dan, tri dni v tednu.

A ker na takšen način ne moremo pridobiti vitamina D čez celo leto, zaloge pa po približno dveh mesecih poidejo, je v populaciji kar veliko pomanjkanje tega vitamina, predvsem ga primanjkuje starostnikom v domovih za starejše, je povedala Pfeiferjeva.

Zato je priporočljivo dodajanje vitamina D, namreč skozi uživanje hrane težko dobimo zadostne količine, tudi če jemo živila, bogata s tem vitaminom, kot so mastne ribe. V Sloveniji vitamina ne dodajajo hrani, a rezultati merjenja iz skandinavskih državah, kjer ga dodajajo hrani, kažejo na bistveno manjše pomanjkanje. Največje pomanjkanje v Evropi pa je v Španiji, Italiji in Francij, torej v državah, kjer bi zaradi mediteranske lege lahko sklepali, da bodo imeli boljše zaloge vitamina D.

Priporočilo je, da se ta vitamin dodaja vsem otrokom do tretjega leta, nosečim ženskam, pa tudi najstnikom, varovancem v domovih za starejše in vsem starejšim od 70 let. Večje potrebe so tudi pri debelih ljudeh, ki potrebujejo dva- do trikrat večje odmerke vitamina, saj se jim kopiči v maščobah.

Poleg tega se mora ta vitamin dodajati tudi vsem, ki imajo medicinske indikacije, kot so bolniki z osteoporozo in osteopenijo, pri raznih presnovnih bolezni kosti, zvečanju ali zmanjšanju ravni kalcija ali fosfata, pri motnjah v presnovi zaradi bolezni prebavil, kronični ledvični bolezni, kronični bolezni jeter itd.

Pfeiferjeva je poudarila, da je treba ogroženim skupinam ljudi, kot so denimo starostniki, načrtno nadomeščati vitamin D. Poleg tega v strokovni skupini pri NIJZ, v kateri sodeluje, pripravljajo smernice glede dodajanja vitamina D, razmisleki gredo tudi v smer, da bi ga dodajali v nekatera živila.

Znaki, da nam primanjkuje vitamina D, so lahko po njenih besedah zelo nespecifični, če ni hudega pomanjkanja. To so lahko kronična utrujenost, nespecifične bolečine v mišicah. Dolgoročno pomanjkanje vitamina pa se lahko kaže v nižji kostni gostoti in šibkejših mišicah.

Vitamin D pa lahko na več načinov vpliva tudi na covid-19. Raziskave so pokazale, da tisti, ki imajo dovolj vitamina D, imajo manj virusnih okužb in blažji potek bolezni, če zbolijo. Poleg tega če covid-19 napreduje v pljuča, povzroči t. i. citokinsko nevihto. Če ima posameznik dovolj vitamina D, lahko ugodno umirja ta vnetni pojav v pljučih, je dejala Pfeiferjeva. Tako po njenih besedah kar nekaj držav priporoča, naj ljudje jemljejo vitamin D, da bodo vsaj delno zaščiteni. Ob tem je opozorila, da to ni edini dejavnik preprečevanja covida-19, ampak le majhen člen, ki lahko pomaga.