Libija bo danes obeležila drugo obletnico "osvoboditve" izpod režima dolgoletnega samodržca Moamerja Gadafija. A velikih razlogov za slavje ni. Varnostne razmere ostajajo negotove, Libijci pa so besni na skupine nekdanjih upornikov, ki so se preoblikovale v oborožene milice in se vse pogosteje dvigajo nad izvoljeno oblast.
23. oktobra 2011, tri dni po Gadafijevem prijetju in smrti v njegovem domačem mestu Sirta, so prehodne libijske oblasti razglasile osvoboditev države in s tem uradno prekinitev sovražnosti.
Libijci so ob osvoboditvi izpod 40 let trajajočega Gadafijevega jarma upali, da bo na ozemlju države, bogate z nafto, zrasel novi Dubaj. A se stanje v državi dve leti po prelomu bolj nagiba k tistemu v Somaliji in Iraku. Uporniki, ki so jih nekdaj častili kot junake, Libijci vse pogosteje vidijo kot vir težav, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Lani prve volitve
Libija je julija lani izvedla prve svobodne volitve, a ima vlada težave z vzpostavljanjem miru in varnosti. To se je jasno pokazalo 10. oktobra, ko so oboroženi moški za več ur ugrabili libijskega premiera Alija Zeidana. Milice, ki so prevzele odgovornost za dejanje, so sicer trdile, da so premiera aretirale.
Posebni svetovalec nevladne organizacije Human Rights Watch Fred Abrahams trdi, da je vzrok za stanje v Libiji mogoče pripisati brezvladju zadnjih dni libijskega režima. Takrat so uporniki sistematično pobili več deset Gadafijevih podpornikov, pa tudi samega Gadafija ter njegovega sina Mutasima. Za ta dejanja ni nikoli nihče odgovarjal.
Zveza Nato je sicer v ponedeljek sporočila, da bo Libiji svetovala pri krepitvi varnosti. Zavezništvo podrobnosti sodelovanja ni razkrilo, po neuradnih informacijah pa naj bi šlo za skupino okoli desetih strokovnjakov, ki bodo delovali iz Bruslja.
