Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo slovenska gospodinjstva vabi, da se pridružijo izpolnjevanju kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane, ki bo potekalo od 15. novembra do 15. decembra v okviru projekta Life IP Care4Climate. Na podlagi zbranih rezultatov bodo oblikovali ukrepe za zmanjševanje količin odpadne hrane v gospodinjstvih.
KUHINJSKI DNEVNIK ODPADNE HRANE: Danes se je začela nova akcija okoljskega ministrstva - se ji boste pridružili?
Slovenija
"Vsako leto v slovenskih gospodinjstvih zavržemo precejšnje količine hrane, pri čemer užitni del predstavlja kar tretjino vse odpadne hrane. Prav natančni podatki, zbrani v sodelovanju z gospodinjstvi, nam bodo omogočili, da bomo lažje razumeli, zakaj hrana pristane med odpadki, in tako skupaj začrtali rešitve za zmanjšanje nepotrebnega odpadka v slovenskih gospodinjstvih," je izpostavila Darja Meglič, ki pri projektu Life IP Care4Climate skrbi za področje zmanjševanja odpadne hrane.
Na ministrstvu s sloganom "Stran pa ne bomo metal", pod katerim vodijo aktivnosti za zmanjševanje odpadne hrane, opozarjajo na "modrosti naših babic". "Prizadevamo si ozaveščati o pomenu spoštovanja hrane na ljudem razumljiv način. Živimo v času izobilja, zato pogosto pozabimo, da se moramo tudi do hrane vesti bolj odgovorno. To je nenazadnje predpogoj za trajnostno prihodnost," je dejala Megličeva.
Kot so izpostavili na ministrstvu, gospodinjstva kuhinjske dnevnike vodijo prek spletne aplikacije, ki omogoča preprosto beleženje odpadne hrane. Dnevnik odpadne hrane izpolnjujejo sedem zaporednih dni, ob tem pa beležijo vrsto in količino odpadne hrane - od kruha do mlečnih izdelkov in zelenjave - pri čemer ločujejo užitni in neužitni del odpadne hrane. Dnevnik vključuje tudi informacije o tem, kako hrana konča med odpadki (med biološkimi odpadki, v kompostu ipd.).
Po navedbah ministrstva je merjenje preprosto - zavrženo hrano se stehta s kuhinjsko tehtnico ali oceni njeno maso. Navodila za izpolnjevanje dnevnikov odpadne hrane in odgovori na pogosta vprašanja so dostopni tudi na spletni strani projekta.
"Poleg neposrednega finančnega prihranka sodelovanje prispeva k pomembnemu cilju: pridobivati natančnejše podatke o odpadni hrani, kar je temelj za oblikovanje učinkovitih ukrepov za zmanjšanje količine odpadne hrane v Sloveniji," so prepričani na ministrstvu. S podatki, pridobljenimi iz dnevnikov odpadne hrane, bodo dopolnili poročila Statističnega urada RS in pripravili smernice za boljšo ozaveščenost gospodinjstev o odpadni hrani.
Vsi podatki, zbrani v okviru projekta, bodo po zagotovilih pristojnih zaupni in obdelani v posplošeni obliki. "Posamezni podatki ne bodo nikoli objavljeni ali posredovani tretjim osebam, ampak bodo obravnavani kot del združenih statističnih analiz," so poudarili.