Senat Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) je na današnji seji sprejel poročilo o ugotovitvah glede izginulih podpisov pod referendumsko pobudo o zakonu o slabi banki.

Komisija je ugotovila, da posamezni uslužbenci tako DZ kot ministrstva za notranje zadeve (MNZ), ki so rokovali z referendumsko pobudo, niso zagotovili ustreznega evidentiranja in sledljivosti dokumentov. Tako ravnanje, ki je po oceni komisije neustrezno in v nasprotju z obstoječimi predpisi, pa je v konkretnem primeru posledica večletne neustrezne prakse pri poslovanju z dokumentarnim gradivom, kar izkazuje tudi sistemske pomanjkljivosti na področju organizacije dela in nadzora ter malomaren odnos do sprejetih norm, so zapisali v komisiji.

Nenaklepnosti ni mogoče dokazati

Komisija v svojem postopku in v okviru svojih pristojnosti prav tako ni ugotovila dejstev ali zaznala indicev, ki bi opravičevale sum, da je do odtujitve oziroma izgube listov s podpisi volivcev prišlo naklepoma oziroma kot posledica usklajenega ali delegiranega ravnanja s strani odgovornih oseb na MNZ ali v DZ.

Je pa ugotovila, da je bilo na MNZ, poleg nepravilnosti pri evidentiranju, nepravilno tudi fizično rokovanje oz. je bilo varovanje celotne dokumentacije neustrezno in v nasprotju s predpisi. Po njihovih navedbah je mogoče govoriti o večji verjetnosti, da je do odtujitve oziroma izgube listov prišlo na MNZ, vendar pa to ne pomeni, da je v konkretnem primeru to mogoče tudi zatrditi.

Komisija tudi ocenjuje, da sta minister in MNZ ravnala v nasprotju s pričakovano integriteto, ko so formalno obvestilo o manjkajočih podpisih v DZ posredovali šele tik pred iztekom zakonskega roka, čeprav so bili minister in tudi nekateri drugi funkcionarji in javni uslužbenci o tem obveščeni že 26. oktobra. S tem je bila namreč pobudnikom onemogočena dopolnitev vloge v zakonskem roku, so pojasnili v komisiji.

Javnost ima pravico do več jasnosti

Te okoliščine po oceni komisije utemeljujejo očitek, da je v tem delu šlo bodisi za naklepno in delegirano bodisi malomarnostno opustitev dolžne skrbnosti za pravilno, pravočasno, učinkovito in kakovostno izvedbo z zakonom in drugimi predpisi določenih nalog ter obveznosti ministrstva, ki hkrati pomenijo uresničevanje pomembne demokratične in z ustavo zajamčene referendumske pravice volivk in volivcev.

Nazadnje pa komisija pripominja, da integriteta institucij in funkcij terjata najmanj opravičilo prizadetim pobudnikom - volivkam in volivcem ter javnosti. Terjata pa tudi aktivnejše ter odkrito prizadevanje pri odkrivanju in razčiščevanju vzrokov za nastanek te škodljive situacije in seveda pripravljenost za priznanje in sprejem odgovornosti ter prevzem posledic odgovornosti.

Aktualne novice:

Slovenija bo vendarle sodelovala na pesmi Evrovizije

Rajko Hrvatič najbolj iskan

Z akcijo Star papir za novo upanje zbrali 10.000 evrov!