Slovenija lahko že več let za najrazličnejše projekte črpa evropska sredstva iz kohezijskih skladov, ta pa naj bi prinašala razvoj in splošni napredek. Velikokrat je slišati, da ne znamo dobro črpati omenjenih sredstev, pričujoča zgodba pa kaže, da so tudi pridobljena sredstva lahko neučinkovita. Tak primer je postavitev e-točk v zalednih vaseh slovenske Istre.
Mestna občina Koper je pred štirimi leti uspešno kandidirala na razpisu Ministrstva za gospodarstvo, sredstva pa je tedaj prispevala tudi Evropska unija prek Sklada za regionalni razvoj. Skupno se je tako v občinsko blagajno za projekt vzpostavitve 33 e-točk v zalednih vaseh steklo 124.640 evrov nepovratnih sredstev, občina pa je sama primaknila še 87.712 evrov za njihovo štiriletno delovanje.
E-točke so omogočale brezplačen dostop do brezžičnega omrežja in vsaj 30 ur tedensko tudi uporabo stacionarnih računalnikov, ki so prav tako imeli povezavo do spleta. Vzporedno pa so se na razpis prijavila tudi nekatera privatna podjetja, ki so se obvezala, da bodo vzpostavila 11 tovrstnih točk.
E-točke, ki so bile postavljene po koprskem zaledju
Po spletu je pred dnevi zakrožil video, v katerem Pirančana ugotavljata, da ena izmed točk (na Belvedurju) sploh ne deluje, celotno stanje e-točke pa je precej klavrno. Info zaslon ni v uporabi, brezžičnega omeržja ni več, v prostoru, kjer naj bi bili postavljeni stacionarni računalniki, pa sploh ni elektrike.
Na tabli so jasno razvidna imena treh podjetij, ki naj bi za omenjeno e-točko skrbela in za to tudi prejela evropski denar. Gre za podjetja Telekom Zasloni d.o.o, Projekt IP d.o.o. ter Vahta d.o.o. Vsa omenjena podjetja so po podatkih Supervizorja tudi redni prejemniki sredstev MOK.
Projekt je zamrl
Direktor podjetja Vahta d.o.o. Goran Živec pravi, da so svoje pogodbene obveznosti že opravili. "Pred leti smo se prijavili na razpis, skupno smo postavili osem točk v ruralnem delu koprske občine. S pogodbo, ki smo jo podpisali, smo se zavezali, da bomo skrbeli za obratovanje teh točk vsaj dve leti, za to obdobje smo tudi dobili sredstva. Nato pa bi moral financiranje prevzeti nekdo drug. Kot zasebno podjetje smo kljub temu še skoraj dve leti vzdrževali in financirali omenjene točke, v tem času so potekali pogovori z MOK, da bi oni prevzeli stroške nase. Ker skupnega jezika nismo našli, smo zato vse točke zaprli, ker so za nas predstavljale samo strošek." Živec priznava, da so v preteklosti dobivali sredstva od občine Koper, vendar naj ta ne bi bila povezana s projektom e-točk, ampak naj bi šlo za povsem druge posle.
Delujoč info zaslon pred železniško postajo − za slednjega očitno denarja še ni zmanjkalo
Posamezna točka naj bi jih stala okrog štiri tisoč evrov letno, v dveh letih so tako za osem točk porabili prek 60 tisoč evrov. "Podjetje Vahta je sicer skrbelo za administrativni del pri razpisu in zagonska sredstva, da so se evropska sploh začela črpati, podjetje Projekt IP je skrbelo za tehniko v objektu, podjetje Telekom Zasloni pa za zunanji info zaslon," še dodaja Živec.
Projekt, ki naj bi tako pred štirimi leti moderniziral in olajšal življenje v vaseh, predvsem pa omogočil turistom, da lahko kjerkoli na izletu po zaledju pogledajo, kje se nahajajo in dostopajo do spleta, je tako padel v vodo. Ko je zmanjkalo evropskega denarja, pridobitev ni bila več pomembna, projekt je zamrl, zaledje pa je v svojem razvoju storilo korak nazaj.
Da vidimo vsi kaj dela ta popomafja ...