V povprečju naj bi slovenski mladostnik popil 2,5 litra energijske pijače mesečno, kar je evropsko povprečje. Raziskava Zveze potrošnikov Slovenije je pokazala, da jim energijske pijače ponudijo celo starši sami misleč, da gre le za eno izmed brezalkoholnih pijač. Pa temu ni tako.

Energijske pijače vsebujejo predvsem kofein in ostale snovi za poživitev, velik delež sladkorja ali sladila, arome in barvila. Zaradi manjše telesne mase se pri otrocih in mladostnikih neželeni učinki pojavijo hitreje in bolj intenzivno kot pri odraslih. Z eno popito pločevinko energijske pijače (500 ml) v telo vnesemo tudi do 55 g sladkorja oziroma 11 vrečk (5g) sladkorja.

Na Fakulteti za šport, v Olimpijskem komiteju Slovenije-Združenju športnih zvez in v Slovenski antidoping organizaciji pa opozarjajo tudi, da so energijskim pijačam pogosto dodani vitamini in zato ustvarjajo vtis, da gre za zdrave pijače, primerne za športnike. Ni jih primerno piti ob večjih telesnih naporih oziroma jih zamenjevati z napitki, ki so namenjeni nadomeščanju izgubljenih snovi med naporno vadbo.

Ker se med vadbo znojimo, kofein pa je diuretik, lahko pride do hude dehidracije, lahko se sprožijo srčne aritmije, močnejše in hitrejše bitja srca, lahko pride do zapletov pri delovanju srčne mišice. Čezmerno uživanje kofeina oz. energijskih pijač vodi lahko do višjega krvnega tlaka, razburjenosti, nervoze, tesnobe, lahko pride do glavobolov, bolečin v trebuhu, dolgoročno pa vodi v povečano izločanje stresnih hormonov in težave s spancem.

Zaradi sladkorja je večje tudi tveganje za prekomerno telesno maso in nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Za ustrezno preskrbo s tekočino otroci in mladostniki dnevno potrebujejo približno 1,5 litra tekočine. Najboljša je pitna voda, pa tudi nesladkani čaji, v primeru povečanih potreb pa z vodo razredčeni sadni in zelenjavni sokovi. Za dobre telesne in miselne sposobnosti naj imajo otroci in mladostniki pogoje za zadosten in kakovosten spanec ter počitek. To so osnovni pogoji za ustrezno regeneracijo telesa.